Otoška politika na točki velikega prerazporejanja

Težave, s katerimi se je ta teden soočal britanski premier, so znak prilagajanja britanske politike na dejanske družbene delitve.

Objavljeno
06. september 2019 18.19
Posodobljeno
06. september 2019 18.19
Boris Johnson se je med današnjim obiskom na Škotskem družil tudi s tamkajšnjimi ribiči, ki načeloma veljajo za najbolj zagrete zagovornike brexita. Foto Reuters
Ambicija Borisa Johnsona, da Združeno kraljestvo do konca oktobra popelje iz Evropske unije, je ta teden naletela na že znano oviro. Britanski poslanci so izglasovali zakon, ki od premiera zahteva, da EU zaprosi za nov odlog izstopa in s tem prepreči brexit brez dogovora. V nadaljevanju odgovarjamo na najbolj ključna vprašanja, povezana s trenutno politično situacijo na Otoku.
 

Kaj je jedro spora med vlado in parlamentom?


Vlada Borisa Johnsona želi, da Združeno kraljestvo na vsak način iz EU izstopi 31. oktobra. Premier vztraja, da lahko z EU do takrat doseže boljši dogovor od ločitvenega sporazuma, s katerim se je novembra lani iz Bruslja vrnila njegova predhodnica Theresa May. Če mu to ne uspe, oziroma če EU ne bo pripravljena ugoditi njegovim zahtevam po umiku spornega irskega varovala, je vlada pripravljena državo popeljati iz Unije brez dogovora. Britanska opozicija in nasprotniki brexita mu tega ne nameravajo dopustiti.
 

Ali je poslancem uspelo preprečiti brexit brez dogovora?


Izstop Združenega kraljestva iz EU brez dogovora je privzeta možnost, če se Bruselj in London ne bi mogla uskladiti o dogovoru. Britanski parlament je na to pristal, ko je potrdil uveljavitev 50. člena lizbonske pogodbe. Zato je edini način, kako lahko poslanci preprečijo brexit brez dogovora – brez tega da dejansko potrdijo nekakšen dogovor – tako da razveljavijo uveljavitev 50. člena. Novi zakon, ki ga je parlament potrdil, zgolj odlaga brexit za tri mesece. Odlog morajo sicer potrditi vse članice Unije. V nasprotju s prejšnjima odlogoma, bi tokratni pomenil, da bi se morala z brexitom ukvarjati tudi nova evropska komisija.

image
Johnson je obiskal tudi farmo Darnford v bližini Aberdeena.Foto Afp

 

Ali bo Združeno kraljestvo šlo na predčasne volitve?


Edini smiseln izhod iz slepe ulice, v kateri se je znašla otoška politika, so predčasne volitve, razpis katerih pa mora parlament v skladu z zakonom o fiksnih mandatih iz leta 2010 potrditi z dvotretjinsko večino. Opozicija in nasprotniki brexita nasprotujejo takojšnjemu razpisu volitev, med drugim zaradi strahu, da bi Johnsonovi konservativci na njih slavili s prepričljivo večino in državo popeljali iz EU brez dogovora. Britanska vlada bo v začetku prihodnjega tedna znova poskusila razpisati volitve, opozicija pa bo, kot kaže, znova glasovala proti.
 

Kaj se zgodi, če premier ignorira zakon?


Boris Johnson vztraja, da v nobenem primeru ne bo zaprosil za vnovičen odlog brexita. »Raje bi ležal mrtev v nekem jarku,« je naznanil včeraj. Pojavljajo se ugibanja, ali namerava Johnson preprosto ignorirati zakon, ki so ga ta teden potrdili britanski poslanci. Če bi se odločil za takšno pot, bi tvegal možnost, da parlament proti njemu uvede postopek ustavne obtožbe (impeachment), oziroma izglasuje njegovo nezaupnico. Johnson bi lahko tudi odstopil, kar bi pomenilo, da bi na oktobrski vrh voditeljev EU po nov odlog najverjetneje odšel vodja opozicije, levičar Jeremy Corbyn.

image
AFP Vodja britanske opozicije Jeremy Corbyn. Foto Afp

 

Kaj se bo dogajalo v naslednjih mesecih?


Združeno kraljestvo bo skoraj zagotovo odšlo na predčasne volitve, vprašanje je, ali bodo te potekale pred predvidenim izstopom države iz EU 31. oktobra ali po njem. Kljub temu, da konservativcem do zdaj ni uspelo izsiliti njihovega razpisa, se Johnson in njegova ekipa obnašajo, kot da je kampanja že teku. Parlament bo prihodnji teden v skladu z odločitvijo vlade ustavil svoje delo do 14. oktobra, a prerazporejanje otoške politike se bo kljub temu nadaljevalo. Odstopi, prestopi in izključitve poslancev, ki so zaznamovali ta teden, kažejo na to, da se družbene delitve, ki jih je razkril izid referenduma o brexitu, po treh letih končno prenašajo tudi na raven strankarske politike.