Tiskane izdaje
Glavna tožilka mednarodnega sodišča Fatou Bensouda glede na predhodne preiskave meni, da razpolaga s podatki, da so člani vojske in obveščevalnih služb ZDA zlasti med letoma 2003 in 2014 zoper zapornike »zakrivili mučenje, kruto ravnanje, kršitve osebnega dostojanstva, posilstva in spolno nasilje.«
Fatou Bensouda, glavna haaška tožilka se je znašla pod amerišikimi sankcijami. FOTO: Michael Kooren/Reuters
Vojnih zločinov pa ZDA niso izvajale le v afganistanskih ozemeljskih mejah, zato je ICC dovolilo, da preiskava vključuje tudi skrivne zapore CIE, v katerih so na Poljskem, v Litvi in v Romuniji mučili številne protipravno zaprte Afganistance in Pakistance.
Domnevnih množičnih pobojev civilistov in mučenja zapornikov sta obtoženi tudi afganistanska vojska in talibi. Slednji naj bi od leta 2009 pobili 17.000 afganistanskih civilistov.
Afganistan je sicer država članica ICC, kar pomeni, da je sodišče pristojno za zločine, storjene na njenem ozemlju. Ostro pa preiskavi mednarodnega sodišča nasprotuje ZDA, ki ni članica ICC. Lansko leto je vlada Donalda Trumpa uvedla sankcije zoper številne uslužbence ICCja, Bensoudi pa so, na zahtevo zunanjega ministra ZDA Mikea Pompea, zavrnili vizo.
Zunanji minister ZDA je odločitvi mednarodnega sodišča nasportoval in proti preiskovalcem uvedel sankcije. FOTO: Eric Baradat/Afp
Donald Trump je sicer pomilostil številne ameriške vojake, obsojene vojnih zločinov v Afganistanu. Zaradi nasprotovanja ZDA in njenih groženj ter sankcij proti mednarodnemu sodišču preiskava vojnih zločinov ameriške vojske in obveščevalnih služb najverjetneje ne bo obrodila sadov.
ZDA so devetindvajsetega februarja letos podpisale mirovni sporazum s talibi, ki predvideva umik ameriških vojakov iz Afganistana, vendar se je veljavnost sporazuma že znašla pod vprašajem, potem ko je včeraj ameriška vojska izvedla zračni napad na talibske borce.
