Mladi Čilenci prebudili starejše

Protesti v čilski prestolnici Santiago de Chile in drugod po državi, ki so se začeli pred dnevi zaradi podražitve vozovnic za javni promet, so prerasli v splošna, tudi nasilna zborovanja, na katerih predstavniki vseh generacij zahtevajo boljše življenjske razmere.

Državljanska nepokorščina se je začela prejšnji ponedeljek. Dijaki in študentje, razočarani in jezni zaradi vnovičnega povišanja cen javnega prevoza v prestolnici, so pozivali k neplačevanju storitev prevoznikov. Plezali so čez ovire na postajah metroja oziroma se kako drugače izogibali plačevanju. »Sprva ni sodelovalo veliko ljudi, a v petek je eksplodiralo, ponekod tudi zmanjkuje elektrike in vode,« je dogajanje za Delo povzela 24-letna študentka Fernanda Troncoso iz čilske prestolnice. Od takrat so se mirna zborovanja ponekod prelevila v nasilje in huliganstvo, življenje je izgubilo več kot deset ljudi. Ker je zagorelo na postajah podzemne železnice in, denimo, v supermarketih trgovinske verige Walmart, je vlada predsednika Sebastiána Piñere uvedla izredne razmere s policijsko uro, ki je konec tedna veljala od zgodnjega večera do jutra. Na ulicah mest po državi za red prvič od konca diktature Augusta Pinocheta leta 1990 skrbijo vojaki.


 

Podražitev vozovnic le sprožilec jeze

Čeprav se je vlada potegnila nazaj in preklicala povišanje cen vozovnic, se shodi v Čilu, za danes je predviden eden največjih, nadaljujejo. Podražitev vozovnic je bila namreč povod, nekakšna platforma za artikulacijo jeze, ki se je dolgo kopičila v prebivalcih 18-milijonske države, poznane tudi kot neoliberalni projekt Čikaških fantov v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V krizi sta, recimo, šolstvo in zdravstvo.

»Visoke so šolnine na univerzah, manjšajo se proračuni javnih bolnišnic, zato pogosto zmanjkuje bolnišničnega materiala in zdravil,« je pripovedovala Fernanda, študentka medicine. »Dohodki – plače in pokojnine – ne omogočajo dostojnega preživetja. Vlade nas goljufajo in ljudem je dovolj,« je dodala. Čeprav vlada nekdanje predsednice Čila, socialistke Michelle Bachelet, ki je državo drugič vodila med letoma 2014 in 2018, po besedah sogovornice ni delovala tako radikalno proti državljanom kot aktualna oblast, temeljitejše socialne reforme niso zaživele. Se je pa, denimo, izboljšal položaj starejših.


 

Mladi so gonilna sila sprememb

Dejstvu, da so na nepravične razmere v državi opozorili mladi, je v našem pogovoru pripisala velik pomen 50-letna nepremičninska agentka María Luisa Miranda. »Prav je, da starejši, ki s(m)o spali vse od konca diktature in tako omogočili vladam, da počno, kar jih je volja, zdaj zahtevamo svoje pravice,« je poudarila in opozorila, da so kljub službam mnogi zaposleni državljani zadolženi, zaradi (pre)nizkih plač iz meseca v mesec razmišljajo, kako bodo pokrili življenjske stroške. Tudi zato vztrajajo na ulicah Čila in v državi z eno najvišjih dohodkovnih neenakosti med članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj zahtevajo boljše življenjske razmere.