Tiskane izdaje
Pričakovano odločitev o začetku pogajanj s Skopjem je konec leta preprečila Francija. Glede Albanije sta se ji pridružili še Danska in Nizozemska. Francoskega predsednika Emmanuela Macrona je pri odločanju navdajalo globoko nezadovoljstvo s širitvenim procesom. Tega marsikdo v Bruslju vidi ne samo kot Francozov pogled na Balkan in Turčijo, ampak na celotno širitev na vzhod od leta 2004. Po tej logiki je površno izvedeno prilagajanje »evropskim standardom« povzročilo, da ima več članic med Baltikom in Črnim morjem težave z delovanjem pravne države, pravosodja in svobode medijev.
Reverzibilnost pogajanj
Podrobnosti predlagane metodologije bo danes predstavil evropski komisar za širitev Olivér Várhelyi. Ena ključnih točk bo reverzibilnost pogajanj, zato napredovanje ne bo več samodejno. »Če se položaj pri izpolnjevanju pogojev slabša, mora proces v obratno smer,« pravijo o pravilu naši viri. Že do zdaj je bilo sicer uradno izvedljivo, da se pogajalska poglavja (kot so pravna država, transport ali okolje) spet odprejo, a v širitveni praksi takšnih odločitev ni bilo. V očeh Francije želijo članice manj tehničen in bolj politično voden proces.
Najbolj znan je primer Turčije, ki se o polnopravnem članstvu pogaja že poldrugo desetletje, a je približevanje po odmiku Turčije od začrtane poti bolj ali manj zamrznjeno. Tehnično gledano bi države lahko končale pristopne procese le s soglasjem. Ena od dilem v zvezi z novo metodologijo je način glasovanja pri odločitvah o nazadovanju v pogajanjih. Nove rešitve bodo veljale le za članice, ki se bodo šele začele pogajati. Črna gora in Srbija sta namreč že sredi pogajalskega procesa in spreminjanje pravil zanju naj ne bi bilo predvideno.
Po vrhu EU in Zahodnega Balkana
Cilj je, da bo odločitev o začetku pogajanj s Skopjem in Tirano sprejeta spomladi. Na najvišji ravni bi bila potrjena na vrhu EU konec marca. V Franciji pričakujejo, da bodo članice najprej potrdile novo metodologijo. Več vetra v jadra bi širitveni proces nato lahko dobil na vrhu EU in Zahodnega Balkana na začetku maja v Zagrebu. V Franciji so prepričani, da bi kandidatke med pogajalskim procesom morale imeti več koristi, če bodo izpolnjevale pogoje. Pridruževanje bi potekalo postopno, v etapah. Denar bi lahko dobivale iz evropskih skladov in sodelovale v programih EU.
»Cilj niso 15 let trajajoča pogajanja, koristi pa je treba pustiti za konec,« je v ponedeljek v Bruslju zatrdila francoska državna sekretarka za evropske zadeve Amélie de Montchalin. Nova metodologija naj bi bila nova paradigma, in sicer manj frustrirajoča za balkanske države, saj bo prebivalstvu prinesla več koristi. Tudi s tujimi vplivi v regijah se menda ne bo spopadla v pravniških debatah, ampak z gospodarskimi naložbami. Namignila je, da je Francija zadovoljna s predlogi Várhelyija. Po diplomatskih ocenah, je pričakovan tudi premik Pariza. A gotovosti ni.
