Tiskane izdaje
Kot smo izvedeli v evropski komisiji, bo sicer njen obisk vezan na prenovo sistema državnih pomoči, ki jo je pripravila komisija. Vestagerjeva bo po naših informacijah obiskala tudi državni zbor, kjer naj bi se srečala tudi s člani odborov za zadeve EU, gospodarstvo in finance, njen obisk so nam potrdili tudi v agenciji za varstvo konkurence.
MF: Slovenija ni zaprosila za sestanek na temo Abanke
Komisarko, pristojno tudi za državne pomoči, pri nas poznamo predvsem iz pogajanj o dokončanju privatizacije NLB. Z ministrstva za finance so nam pojasnili, da bosta minister Bertoncelj in evropska komisarka v ponedeljek opravila spoznavno srečanje, načrtujejo pa, da bosta spregovorila tudi o možnosti rahljanja zavez za NLB, ki do prodaje preostanka deleža države še omejujejo največjo slovensko banko. Kot je znano, si slovenska stran želi preprečiti vsiljeno prodajo zavarovalnice NLB Vita in odpraviti omejitve, ki še bremenijo največjo slovensko banko.
Na MF še dodajajo, da Slovenija v Bruslju ni zaprosila za noben sestanek na temo Abanke, katere prodaja mora sicer biti izpeljana do konca junija letos.
»Skladno z danimi zavezami do evropske komisije v zvezi s privatizacijo Abanke, ki so bile dane kot posledica državne pomoči v letu 2013 in 2014, SDH v sodelovanju s finančnim in pravnim svetovalcem vodi vse predvidene aktivnosti prodajnega postopka Abanke za pravočasno implementacijo prodajne zaveze. S tem se sledi tudi strategiji upravljanja kapitalskih naložb, v kateri je Abanka opredeljena kot portfeljska naložba.«
Brezkompromisna varuhinja konkurence
Vestagerjeva kot evropska varuhinja konkurence vodi direktorat s prek 900 zaposlenimi in brezkompromisno usmerja preiskave proti evropskim in svetovnim gigantom. Ameriškemu Googlu je julija lani zaradi kršenja konkurence naložila rekordno kazen v višini 4,3 milijarde evrov, avgusta 2016 pa je oznanila, da je Irska Applu omogočila nelegalne davčne koristi v letih 2004-2014, zato je ameriški multinacionalki naložila poplačilo za kar 13 milijard evrov davkov in obresti. Tudi seznam drugih njenih tarč je fascinanten: Amazon, Microsoft, Fiat, Gazprom, McDonald's, Starbucks, če naštejemo le nekaj najbolj odmevnih primerov.
Na očitke, da ost še posebej usmerja proti ameriškim korporacijam, je pred časom odgovorila: »Ni ameriška zastava tista, ki nas zanima. Gre enostavno za to, da če hočete početi biznis v Evropi, morate pač igrati po evropskih pravilih.« Ob tem velja dodati, da skoraj 90 odstotkov primerov, ki jih obravnava direktorat za konkurenco, prihaja iz Evrope in da je tri zelo odmevne »ameriške« primere (Apple, Amazon in Starbucks) začel že njen predhodnik v komisiji, španski komisar Joaquin Almunia, Vestagerjeva pa jih je pripeljala do konca z njej lastno nepopustljivostjo.
V začetku tega meseca je močno razburila največji in najbolj vplivni evropski državi, Nemčijo in Francijo, ko je preprečila Siemensov prevzem Alstomovih železniških poslov. Ob tem je mirno dodala: »Evropska komisija je v zadnjih desetih letih odobrila več kot 3000 združitev podjetij, blokirala pa jih je le sedem. Danes to številko zvišujemo na devet.«
Favoritka za vodenje komisije?
Margrethe Vestager je sicer tudi glavna favoritka, da nasledi Jeana-Clauda Junckerja na mestu predsednika evropske komisije, kaže raziskava, ki jo je opravilo podjetje Burson Cohn & Wolfe (BCM) v sodelovanju z družbo Euractiv. Dobila je najvišjo oceno (50,2 odstotka) med člani komisije.
Za njo so se po priljubljenosti zvrstili »zunanja ministrica« EU Italijanka Federica Mogherini, prvi podpredsednik komisije Nizozemec Frans Timmermans in trgovinska komisarka Švedinja Cecilia Malmström. Juncker se je uvrstil na peto mesto z oceno 44,4 odstotka. Slovenska predstavnica Violeta Bulc, komisarka za promet, je uvrščena na 21. mesto med 30 člani komisije, najslabšo oceno pa si je prislužil komisar iz Madžarske Tibor Navracsics, pristojen za izobraževanje, kulturo, mladino in šport.
Nekateri vidijo Vestagerjevo kot najsvetlejšo zvezdo Junckerjeve komisije. Je »bistra, vztrajna, artikulirana in empatična«, so v BCM pokomentirali rezultate raziskave, v kateri je dobila največ glasov (20 odstotkov) podpore tudi kot možna prihodnja predsednica evropske komisije.
Sledijo ji nekdanji finski premier Alexander Stubb (7 odstotkov), omenjeni Frans Timmermans (6 odstotkov) in glavni evropski pogajalec o brexitu, Francoz Michel Barnier. Med drugimi je nižjo podporo dobila še nemška kanclerka Angela Merkel (5 odstotkov), »spitzenkandidata« evropske ljudske stranke Manfreda Webra pa so podprli le štirje odstotki vprašanih.
Mesto komisarke za konkurenco jo v prihodnje ne zanima več, njene ambicije v novi komisiji, ki bo sestavljena po letošnjih evropskih volitvah, očitno upravičeno segajo višje. Za to pa političarka danske socialno liberalne stranke, članice skupine ALDE, potrebuje tudi ustrezno podporo v evropskem parlamentu.
