Tiskane izdaje
Ključni problem je izgubljanje evropske perspektive regije. To je privedlo do tega, da vse strani, še posebno politične elite, krepijo lastne interese. Balkan je obkrožen z EU in Natom, kar se ne bo spremenilo. EU se ne bo izognila nujnim spremembam, ne bo pa izginila. Rusija ne meji na Balkan. Boj z Zahodom za regijo ni verjeten. Beograd in Priština bi najlažje rešila konflikt, če bi podpisala pravno zavezujoči dokument in se medsebojno priznala, v zameno pa bi Srbija in Kosovo vstopili v EU. Takšna rešitev ni realna zaradi regionalnih in globalnih razmer ter tudi ne zaradi Beograda in Prištine.
Bremena preteklosti in vojne
Da je morebitni dogovor še daleč, je nazorno pokazala panelna razprava ob robu münchenske varnostne konference, ki sta se je udeležila srbski predsednik Aleksandar Vučić in njegov kosovski kolega Hashim Thaçi. Nemški diplomat Wolfgang Ischinger je voditeljema postavil vprašanje, ali ne bi bilo dobro, če bi prihodnje leto dobila nagrado Ewald von Kleist, tako kot sta jo letos za svoj prispevek k rešitvi spora o imenu dobila premiera Severne Makedonije in Grčije, Zoran Zaev in Aleksis Cipras.
Thaçi je poudaril, da je problem med Kosovom in Srbijo bolj zapleten kot med Makedonijo in Grčijo zaradi preteklosti in vojne leta 1999. Po njegovih besedah si Srbija z vsemi sredstvi prizadeva, da bi preprečila konsolidacijo Kosova, čeprav se je z bruseljskim sporazumom obvezala, da ne bo preprečevala njegovega članstva v mednarodnih organizacijah. Spomnil je na neuspeh članstva Kosova v Interpolu in Unescu, kar je privedlo do uvedbe carin na srbsko blago.
Razprava se je razvnela, ko je Thaçi poudaril, da v Srbiji ni bil nihče obsojen za zločine, ki so jih Srbi storili proti civilnemu prebivalstvu Kosova. Navedel je, da so Srbi med vojno pobili 13.000 Kosovcev, izvedli okoli 400 masakrov in posilili več kot 20.000 žensk, medtem ko je bilo 850.000 ljudi pregnanih z domov.
Vučić je ocenil, da so številke o pregnancih pretirane. Tudi če ne bi bile, je še poudaril, so se vsi izgnani Albanci vrnili po vojni, medtem ko se je na Kosovo vrnilo le 1,3 odstotka pregnanih Srbov. Srbija je, kot trdi, implementirala vse dogovore iz bruseljskega sporazuma, Kosovo pa ni izpolnilo edinega pogoja – oblikovanja skupnosti srbskih občin. Priština se sklicuje na kosovsko ustavo, pozablja pa na srbsko ustavo. V tem kontekstu je poudaril, da Beograda ne zanima kosovska ustava, ker ne priznava Kosova za državo, Thaçija pa ne za predsednika suverene države.
Na Kosovu ni še nič novega
Evropski komisar za širitev Johannes Hahn kljub temu ocenjuje, da je pravi trenutek za dosego končnega dogovora, ki ga Beograd in Priština ne bi smela zamuditi. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini pravi, da se bo dialog nadaljeval takoj, ko bo Priština ukinila carine. Da Kosovo potrebuje končni sporazum s Srbijo, ki bo vodil v medsebojno priznanje, je prepričan tudi ameriški veleposlanik na Kosovu Philip Kosnett.
Priština obtožuje Mogherinijevo, da se je postavila na stran Srbije, ameriške pozive, naj ukine carine, pa ignorira kljub grožnji z ohladitvijo dvostranskih odnosov. Premier Ramush Haradinaj vztraja, da bodo carine ostale, dokler bo na čelu vlade, tudi za ceno vizumske liberalizacije. Thaçi je na slovesnem zasedanju parlamenta ob 11. obletnici razglasitve neodvisnosti poudaril, da bi Kosovo letos moralo sprejeti mirovni sporazum s Srbijo. Ocenil je, da Kosovo ne bi smelo zapraviti partnerstva z ZDA, EU in Natom. Čeprav vse kaže, da Haradinaj nima enakega mnenja, Thaçi zagotavlja, da govorijo z enim in ne z dvema jezikoma.
