Nepolitični kandidati niso novost na Hrvaškem

V hrvaški predsedniški tekmi je pevec in podjetnik Miroslav Škoro, ki ima podporo desnosredinskih in desničarskih volivcev, glede na zadnje raziskave javnega mnenja na tretjem mestu. Kljub temu nima veliko možnosti za uspeh, ker Hrvati jemljejo politiko resno, čeprav jo hkrati prezirajo.

Čeprav je Miroslav Škoro doktor ekonomskih znanosti, ki je bil v preteklosti konzul na Madžarskem in saborski poslanec, mora ljudem dokazovati, da njegove funkcije niso bile same sebi namen in da ni le pevec zabavne glasbe in navaden zabavljač. Hrvatom se njegovi dosedanji izleti v politiko ne zdijo nič posebnega. To velja tudi za njegov izstop iz vladajoče HDZ, ki jo je zaradi razočaranja nad njeno politiko zapustil že po nekaj mesecih. Večina zavrača tudi ležeren odnos do politike, ki je preveč pomembna, da bi jo prepustili amaterjem.

Predsedniška kampanja v vinogradu

Glasbenik je bil v videoposnetku ob najavi svoje kandidature na Facebooku kritičen do obstoječe oblasti. Po njegovem Hrvaški danes vlada nadzorovan sistem, v katerem se na oblasti izmenjujeta dve najmočnejši stranki s svojimi trgovinskimi partnerji. Če bo zmagal na predsedniških volitvah, si bo prizadeval za ustavne spremembe, po katerih bi predsednik lahko razpisoval zakonodajne referendume, sklical seje vlade, imel pravico do veta na sprejetje zakonodaje do odločitve ustavnega sodišča in predlagal kandidate za sodnike ustavnega sodišča.

Predsedniški kandidat desnega političnega spektra ima komunikacijske težave. Videoposnetek z objavo njegove kandidature je bil enosmerna komunikacija. Ker ob najavi svojih predsedniških apetitov ni pozval novinarjev, jim je onemogočil, da bi ga zasuli s vprašanji. To ni njegova največja težava. V tej fazi predsedniške tekme tudi še ni pomembno, ali se volivci strinjajo z bistvom njegovega programa ali pa ocenjujejo, da trosi neumnosti.

V gromoglasni objavi kandidature je meni nič tebi nič napovedal redifinicijo ustavne pozicije predsednika države. Na novinarska vprašanja pogosto odgovarja brez vsebine, včasih pa celo odpoveduje že dogovorjene intevjuje. Po oceni kritikov je ključni problem v tem, da napoveduje ustavne spremembe, sedmi sili, ki jo gosti v svojem vinogradu, pa ne zna natančno pojasniti, kako si predstavlja predsedniško funkcijo.

Polna koncertna dvorana še ni zmaga

Podobni politični poskusi nepolitičnih kandidatov niso novost na Hrvaškem. Pred desetimi leti se je odločila, da bo kandidirala za predsednico tudi pevka zabavne glasbe Alka Vuica, ki je odstopila od kandidature, ker ni zbrala zadostno število podpisov. Voditelj oddaje Latinica na hrvaški televiziji HTV Denis Latin je odstopil od podobne zamisli še prej, kot je začel zbirati podpise. Svojo športno slavo je leta 2005 skušal izkoristiti tudi »trener vseh trenerjev« Miroslav Ćiro Blažević, ki ga je podprlo manj kot odstotek volivcev.

Skupna ocena večine analitikov je, da na Hrvaškem ne bodo dobili, tako kot so v Sloveniji, Ukrajini in ZDA, svojega Marjana Šarca, Volodimirja Zelenskega ali Ronalda Reagana. Po njihovem bo Miroslav Škoro končal podobno kot Luka Maksimović Beli, samoimenovani Ljubiša Preletačević na predsedniških volitvah v Srbiji. Škoro bo s svojimi hiti kot so »Ne dirajte mi ravnicu«, »Šumi, šumi javore«, »Mata«, »Ne vjeruje srce pameti« in »Majko jedina« zanesljivo še naprej polnil koncertne dvorane.