Tiskane izdaje
Vukovar za Hrvate predstavlja simbol upora in trpljenja med vojno. Čeprav so razrušeno mesto obnovili, med prebivalci hrvaške in srbske narodnosti, ki imajo še vedno ločene vrtce in šole, še niso vzpostavili zaupanja.
Najhujši zločini na Hrvaškem
V spominskem sprevodu ob 28. obletnici zloma hrvaške obrambe Vukovarja je bilo več deset tisoč ljudi s celotnim državnim vrhom na čelu, vključno s predsednico države Kolindo Grabar-Kitarović, premierom Andrejem Plenkovićem in predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem. Letošnja slovesnost v nasprotju z nekaterimi prejšnjimi ni potekala v znamenju političnih napetosti, namesto sporov veteranov z oblastjo pa jo zaznamovala predsedniška kampanja.
Sabor je 18. november razglasil za dan spomina na žrtve Vukovarja 1991, prejšnji teden pa je ta postal državni prazniki in dela prosti dan v spomin na žrtve domovinske vojne ter žrtve Vukovarja in Škabrnje. Hrvaška vojska je večkrat neuspešno poskušala deblokirati Vukovar, na katerega je dnevno padlo tudi 11.000 bomb, granat in raket, na bolnišnico pa je v povprečju dnevno padlo 700 granat. Mesto je branilo 1800 pripadnikov Zbora narodne garde (ZNG), policije in prostovoljcev (HOS) v sestavi 204. brigade hrvaške vojske.
Po zlomu obrambe so srbske sile iz mesta pregnale 22.000 Hrvatov in drugih nesrbskih prebivalcev, več sto so jih ubili, v srbska koncentracijska taborišča pa so odpeljali 7000 ujetih braniteljev in civilistov. Po večmesečnem trpinčenju so jih zamenjali za srbske ujetnike na Hrvaškem. Po zavzetju mesta so zagrešili tudi najhujše vojne zločine na Hrvaškem, med drugim množičen poboj več sto ujetnikov in ranjencev iz vukovarske bolnišnice.
Izenačitev agresorja in žrtve
Plenković je posebej omenil napore vlade za razvoj Vukovarja in njena prizadevanja pri iskanju pogrešanih oseb, med njimi tudi več sto Vukovarčanov. Čeprav to vprašanje rešujejo že leta, ga ni mogoče rešiti brez politične volje v Beogradu, da Zagrebu preda podatke tamkajšnjih vojaških arhivov. Na vprašanje, ali naj Hrvaška blokira vstop Srbije v EU, je odgovoril, da so pristopna pogajanja dolg proces.
Saborski poslanec Željko Glasnović je očital Grabar-Kitarovićevi, da se je prvič pojavila v Vukovarju leta 2014, ko ji je to koristilo v volilni kampanji. Skupaj z njenim prijateljem srbskim predsednikom Aleksandorm Vučičem jo je uvrstil med trgovce s sovraštvom, ki manipulirajo z vukovarsko travmo in jo izkoriščajo za lastno korist. Svetovalec vukovarskega župana Tomislav Josić je ocenil, da poskuša prvak Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) Milorad Pupovac izenačiti agresorja in žrtev.
Pupovac je poudaril, da je usoda pogrešanih oseb enako pomembna za Hrvate in za Srbe, žrtve pa ne smejo biti motiv za obnovo nerazumnega sovraštva. Kot je še poudaril, Srbi na Hrvaškem ne morejo zamenjati hrvaške policije in pravosodja, ko gre za srbske žrtve, za katere doslej ni še nihče odgovarjal. To velja tudi za pogrešane osebe in zločine nad Hrvati. Zato SDSS ne bo sprejela vloge žrtvenega jagnjeta. Pomaga lahko pri vzpostavitvi dialoga o usodi pogrešanih in žrtev ter obnovi sodelovanja pri kazenskem pregonu zločincev med Hrvaško in Srbijo.
Prekopavanje taborišča Jasenovac
Neodvisni kandidat za predsednika države Miroslav Škoro je izjavil, da pripada generaciji, ki je premagala srbski fašizem. Ker ni hinavec, se ne boji javno govoriti o ustaškem pozdravu »Za dom spremni«, pod katerim se je boril tako njegov praded kot tudi njegova poročna priča. Napovedal je še, da bo zahteval mednarodno komisijo za Jasenovac in da bodo po potrebi prekopali celotno območje bivšega koncentracijskega taborišča Neodvisne države Hrvaške.
Predsednik saborskega odbora za zunanjo politiko Miro Kovać se je zavzel za pospešitev kazenskega pregona in obsodbe vojnih zločincev. Po njegovem mora Hrvaška zahtevati od Srbije odprtje vojnih arhivov z grožnjo, da bo blokirala njena pogajanja z EU. Za obrambnega ministra Toma Medveda ima absolutno prednost vprašanje pogrešanih oseb, ki ga vladi še ni uspelo rešiti. Župan Ivan Penava je kljub temu zadovoljen z odnosom države do Vukovarja.
