Tiskane izdaje
Vprašanje Trumpovih davkov razburja že vse od naznanitve njegove predsedniške kandidature in še prej ter pri njegovih nasprotnikih vzbuja sume goljufij ali vsaj poslovne nesposobnosti. Republikanski predsednik je te sume samo še podpihoval z zavračanjem objave davčnih podatkov, njemu sovražni časopis New York Times, ki je objavil že dokumente nečakinje Mary, pa zdaj naznanja pridobitev podatkov za več kot dve desetletji. Razgrinja velike poslovne izgube, visoke dolgove ter soočenja z davčno upravo.
Trump se je v predvolilni kampanji in prej predstavljal kot uspešni poslovnež, ki bo v red spravil tudi gospodarstvo države in če mu mnogi ne zanikajo zaslug za gospodarski in zaposlovalni vzpon pred izbruhom pandemije covida-19, ameriška javnosti nikoli ni dobila natančnih podatkov o predsednikovih osebnih poslovnih dejavnostih. »Davke sem plačal,« je tudi vse, kar zdaj o tem pove Trump, New York Times pa napoveduje nove članke o tem v prihodnjih tednih.
Odvetnik »Trump Organization« Alan Garten je »večino, če že ne vse« podatke newyorškega časopisa ocenil za lažne in zahteval dokumente, na katerih temeljijo, New York Times pa hoče zavarovati svoje vire. Odvetnik je sporočil, da je predsednik v minulem desetletju zvezni vladi plačal desetine milijonov davkov, vključno z milijoni po naznanitvi predsedniške kandidature. Pri New York Timesu domnevajo, da odvetnik meša dohodnino z drugimi davki in prispevki kot starostno in zdravstveno zavarovanje ter nekaterimi davčnimi olajšavami.
Trump med tiskov no konferenco konec 27. septembra. FOTO: Stringer Reuters
Naznanjajo številna druga razkritja, med njimi stroške za odvetnika v kazenski preiskavi ter dobičke od organizacije tekmovanja za Miss sveta leta 2013 v Moskvi. Sumi o tem so pomagali sprožiti preiskavo Roberta Muellerja o predsednikovih stikih z ruskim spodkopavanjem ameriških volitev 2016. Dolga in draga preiskava teh sumov ni dokazala, a to mnogih predsednikovih nasprotnikov ni prepričalo, poročilo New York Timesa pa bo morda tudi pri številnih drugih okrepilo občutek premajhne predsednikove odkritosti o zasebnih poslih – ali, kar je morda še huje, izgubaštva ob hkratnem predstavljanju za uspešnega poslovneža.
New York Times domneva tudi Trumpovo pridobivanje poslovnih dobičkov s svojim predsedniškim statusom, njegovi hoteli, golfišča in druga lastnina naj bi postali bazar za direktno zbiranje denarja od lobistov, predstavnikov tujih držav in drugih. Navajajo Trumpov floridski klub Mar-a-Lago, hotel v prestolnici Washington ter tudi golfišča na Škotskem in Irskem, denar pa naj bi med drugim prejemal iz držav kot Filipini ali Turčija. Newyorški časopis s tem namiguje na vpliv Trumpovih zasebnih poslov na njegovo zunanjo politiko.
