Gostilniški prepir Trumpa in Bidna pred televizijskimi kamerami

Ogorčeno nasprotovanje pri vseh temah in prikaz velike osebne nenaklonjenosti kandidatov.

Objavljeno
29. september 2020 21.15
Posodobljeno
30. september 2020 08.16
Prva predsedniška debata v Clevelandu. FOTO: Mario Tama/Getty Images/AFP
New York – »Bodi že tiho, človek!« je v nekem trenutku sredi prve ameriške predsedniške debate v Clevelandu republikanskemu prvaku Donaldu Trumpu dejal demokratski predsedniški kandidat Joe Biden, v drugem trenutku ga je označil za klovna in rusko marioneto. Niti malo »zaspani Joe« je napadal z vso silo, bo to zadostovalo za zmago na novembrskih volitvah?

Voditelj oddaje Fox News Sunday Chris Wallace na clevelandski Case Western Reserve University ni imel lahkega dela, nasprotnika sta govorila drug čez drugega, preskakovala s teme na temo in nista upoštevala njegovih opozoril. Vsekakor zelo zanimiva poldruga ura, je na koncu sklenil moderator, potem ko sta si predsedniška kandidata skakala v lase pri vseh šestih tematskih sklopih prve debate.

»Zmagali smo na volitvah in to prinaša posledice,« je Trump zagovarjal svoje imenovanje globoko katoliško verne Amy Coney Barrett za vrhovno sodnico ZDA. Predsednik je izvoljen za štiri leta, ne za tri, je navedel pokojno sodnico Ruth Bader Ginsburg, Biden pa verjame, da bo konservativna večina na najpomembnejšem sodnem telesu države ogrozila zdravstveno zavarovanje »Obamacare«, sprejeto v času njegovega delovanja na drugem položaju administracije Baracka Obame. Američani so po pošti že začeli voliti, zato bi bilo treba po njegovem prepričanju s tako pomembnim imenovanjem počakati do rezultatov novih volitev.

Demokratska stranka hoče iti po socialistični poti, je v razpravi, ki je bila bolj podobna gostilniškemu prepiru, obtoževal Trump ter poudaril svoj ukaz za nižanje cen zdravil. Če bi bil med epidemijo covida-19 v Beli hiši Biden, ki je zaradi zaprtja letalskega prometa s Kitajsko govoril o ksenofobiji, bi bilo po njegovem veliko več žrtev. Poudaril je hiter razvoj zdravil in cepiv, 77-letni nekdanji podpredsednik pa je odgovoril: »Čakal je in čakal in še zdaj nima načrta.«  

image
Donald Trump FOTO: Brian Snyder/Reuters


»Ne omenjajte besede pameten v pogovoru z menoj, kajti na vas ni nič pametnega, Joe,« je Trump obtožil nasprotnika, čaš da hoče ustaviti vse gospodarstvo in s tem prizadeti veliko ljudi. »Uničil bo državo.« Biden je ocenil, da gre milijarderjem in milijonarjem zelo dobro, običajnim ljudem pa ne. »Ste najslabši predsednik, kar jih je kdaj imela Amerika!« Takoj zatem se je razvnel spor zaradi plačevanja davkov, potem ko je New York Times poročal o predsednikovem zelo bornem plačevanju davka na dobiček v zadnjem desetletju in več. V nasprotju s Trumpom, ki je v letih 2016 in 2017 plačal le 750 dolarjev dohodnine, v veliko letih pred tem pa sploh nič, Joe in Jill Biden s pravkar objavljenimi dokumenti dokazujeta za 346.000 plačanih davkov na skoraj milijon dolarjev dohodka v zadnjem letu in njegova z milijonarskim odvetnikom Dougom Emhoffom poročena podpredsednica Kamala Harris več kot 754.000 družinskih dolarjev na dobre tri milijone dolarjev dohodka.

Trump je zagotovil plačevanje milijonov dolarjev dohodnine, a bo dokumente pokazal šele, ko bodo vsi postopki končani, res pa je to napovedoval že sredi prejšnje predsedniške kampanje. V zameno je republikanski prvak nekdanjega demokratskega podpredsednika obtožil, da sta skupaj s prejšnjim predsednikom Barackom Obamo dvignila roke nad industrijo države, če bo spet prišel v Belo hišo, pa bo z visokimi davki povzročil gospodarsko depresijo, »kakršne še niste videli«. Trump je tudi napadel Bidnovega sina Hunterja, ki naj bi mu žena nekdanjega župana Moskve Elena Baturina podelila 3,5 milijona dolarjev in da so ga plačevali tudi ukrajinska Burisma in kitajska podjetja. »Kaj je naredil, da si je to zaslužil?« je spraševal. Biden je zagotovil, da njegov sin ni naredil nič narobe.

image
Demokratski izzivalec Joe Biden FOTO: Jim Watson/AFP


V delu o rasnih odnosih je najprej napadal Biden in Trumpa obtožil podpihovanja sovraštva, predsednik pa je spomnil na kriminalno zakonodajo iz devetdesetih let prejšnjega stoletja pod vodstvom tedanjega demokratskega senatorja iz Delawara, ki je pomagala k množičnemu zapiranju temnopoltih moških. Biden je raje obtoževal, ker je med sedanjo epidemijo življenje izgubilo nesorazmerno veliko afriških Američanov, Trump pa je s prstom kazal na ohromela demokratsko vodena mesta, ki se utapljajo v nemirih in kriminalu. »Mi verjamemo v zakon in red, vi pa ne!« Biden je zagotovil, da nikoli ni zagovarjal zmanjšanja sredstev za policijo.

Podobni prepiri so prevladovali pri razpravi o varovanju okolja in zagotavljanju volilne varnosti. Trump se je obvezal le k spoštovanju pravičnih volitev ter je nasprotno stran obtožil spodkopavanja njegovega predsedovanje vse od prve napovedi kandidature. »Ujeli smo jih,« je spomnil na »udar« proti njemu s preiskavo domnevnih povezav z Rusijo. Po koncu debate sta si obe strani prilastili zmago v njej, prve raziskave javnega mnenja pa vendarle dajejo nekaj prednosti demokratu Bidnu. Šele volitve bodo pokazale, ali le zato, ker je pred debato vzbujal tako nizka pričakovanja ali pa mu je z dobrim nastopom uspelo prepričati še oklevajoče volivce.
 
Bojevnika za Belo hišo bosta dobila še dve priložnosti, da se izkažeta v debatah, sedmega oktobra pa se bosta v Salt Lake Cityju spopadla tudi podpredsedniška kandidata Mike Pence in Kamala Harris.