Dolgotrajna pogajanja ministra za promet Andreasa Scheuerja s predstavniki najpomembnejših nemških avtomobilskih družb so prinesla nekaj sadov, a z njimi ni docela zadovoljen nihče. Še najmanj kupci dizelskih vozil, ki se bodo morali soočati s prepovedmi vožnje, medtem ko so nemška podjetja ameriške stranke že odškodovala z visokimi vsotami. Morda bodo to spremenile skupinske tožbe, ki jih začenjajo oblikovati tudi v Nemčiji, do tedaj pa bo najbrž še veliko jeze in razočaranj.
Del politike na avtomobilske družbe pritiska z zahtevami po zastonjskih katalizatorjih, drugi del skupaj z njimi ne verjame, da bodo ti zelo pomagali, v strahu pred posledicami za delovna mesta pa si nihče ne upa predlagati milijardnih odškodnin, kakršne so nekateri proizvajalci že plačali v ZDA.
Kaj bodo storili kupci?
Kritiki opozarjajo, da se koncentracija dizelskih izpuhov v nemških mestih po letu 1990 zmanjšuje, ali pa celo dvomijo v meritve, potem ko so v Oldenburgu tudi tam, kjer so zaradi maratona zaprtih za avtomobile, beležili visoke koncentracije dušikovih oksidov. Med krivce onesnaževanja štejejo tudi industrijo in rečni promet ter se pritožujejo, da so dežurni krivci le avtomobili. Pritožujejo se, ker se nemška sodišča spravljajo tudi nad standarde Euro 5, kar v drugih državah ne počnejo. Tožniki iz okoljevarstvene organizacije Deutsche Umwelthilfe, ki so doslej dosegli vse predlagane prepovedi vožnje, celo verjamejo, da bo kmalu potrebno prepovedovati tudi vozila z najvišjimi standardi.
Medtem ko liberalna FDP in nacionalistična Alternativa za Nemčijo zahtevata »bolj realistična« merjenja, se nekateri že bojijo za nemška avtomobilske družbe. Opozarjajo, da so goljufanja dokazali tudi Fiatu ter jih sumijo Renaultu in Oplu, a so na tapeti le nemški veliki trije. Obračanje problema ne bo pomagalo, če se bodo zaradi njega uprli kupci, ki bodo dvakrat premislili najkasneje tedaj, ko s svojim dizelskim avtomobilom ne bodo smeli v bližnje mesto.