Znanstvena literatura je jasna, onesnaženost zraka ima veliko negativnih učinkov na zdravje, od bolezni dihal do raka in nevroloških težav. Glavna onesnaževala prometa so delci in dušikovi oksidi. V Evropski zvezi za javno zdravje (EPHA), ki združuje zdravstvene ustanove, bolnike in druge, so v študiji CE Delft preverili podatke vseh 28 držav EU, devet, med njimi tudi Slovenijo, pa so analizirali bolj natančno.
Delci iz izpuha dizelskega vozila so tako škodljivi zlasti zato, ker so izjemno majhni in lahko prodrejo globoko v človeško telo. Dušikovi oksidi so element pri nastanku talnega ozona, zadnje raziskave pa kažejo, da tudi sami niso nedolžni, saj tvorijo kislinske spojine. Zdravstveni stroški cestnega prometa v EU so leta 2016 znašali med 67 in 80 milijard evrov, odvisno od modela analize (emisijski faktorji COPERT ali TRUE iniciativa). Dušikovi oksidi imajo med stroški največji delež, 65-odstotni, drugi so delci (32 odstotkov). Tri četrtine zdravstvenih stroškov plačajo vlade in zavarovalnice, kar znaša v EU 45,4 milijarde evrov na leto.
Emisije prometa se bodo po vseh predvidevanjih do leta 2030 zmanjšale. Stroški onesnaženja zraka naj bi tako padle na 19,5 do 25,6 milijarde evrov, kar je 71- oziroma 68-odstotno zmanjšanje glede na 2016.
Prihranek s čistejšimi vozili
Ostrejše politike do emisij lahko precej zmanjšajo družbeno škodo zaradi onesnaževanja zraka, ob tem pa državam in zavarovalnicam prihranijo denar. V CE Delft so analizirali dva dodatna scenarija. Po manj ambicioznem scenariju bi pospešili uporabo ničemisijskih vozil (avtomobili na elektriko in druga alternativna goriva, kolesa, hoja) in v mestih z več kot 100.000 prebivalci prepovedali uporabo vozil z motorji nižje učinkovitosti kot euro 6. Ta scenarij bi glede na običajno predvideno pot zmanjšal stroške prometa za 27 odstotkov. Po zelo ambicioznem scenariju bi bila uvedba ničemisijskih vozil hitrejša, prepoved za manj učinkovita vozila pa bi veljala za vse ceste, kar bi stroške prometa do 2030 zmanjšalo za 46 odstotkov. To pomeni, da bi jasna in ambiciozna politika lahko prihranila med devet in 12 milijard evrov na leto. Verjetno pa to niti ni zgornja številka, saj vse zdravstvene posledice onesnaženja zraka še niso znane.
Raziskovalci dodajajo, da dizelska vozila seveda niso edini onesnaževalec zraka. Tu so še letala, ladje, kmetijstvo, termoelektrarne na premog in podobno, česar v študiji niso zajeli. Promet v EU je sicer v EU odgovoren za petino emisij toplogrednih plinov, v Sloveniji je ta odstotek višji, sega do 25 odstotkov. Po podnebnih projekcijah, skladnih s podnebnim sporazumom, bo celotna Slovenija leta 2050 lahko izpuščala toliko ogljikovega dioksida kot ga danes izpušča Teš6.
Avtomobili in tovornjaki na istem
Za Slovenijo v študiji ugotavljajo, da znašajo stroški cestnega prometa po medoti TRUE več kot pol milijarde evrov, od tega levji delež vozila na dizel. Druga metoda je bolj konzervativna, zdravstvene stroške cestnega prometa v Sloveniji ocenjuje na 354 milinovov evrov. Osebni avtomobili na bencin so odgovorni za 34 milijonov, na dizel za 120 milijonov, manjši in večji avtobusi na dizel povzročijo za 20 milijonov zdravstvene škode, terenska vozila za dva milijona, lahka tovorna vozila na bencin za milijon, na dizel za 58 milijonov, tovornjaki pa spet za 120 milijonov evrov škode.
Tudi zato nekatere vlade, denimo Nizozemska, že načrtujejo ničemisijske flote za svoje uslužbence. Izziv pa bo razogljičiti velike tovornjake, tudi za najbolj ambiciozne države.
Cestni promet povzroči med 354 in 524 milijonov evrov škode.
Avtomobili na dizel so pri nas enako škodljivi kot tovornjaki.
Emisije prometa škodijo tudi naravi in infrastrukturi.
Slovenija bo moralo korenito zmanjšati emisije.
Avtomobili na dizel so pri nas enako škodljivi kot tovornjaki.
Emisije prometa škodijo tudi naravi in infrastrukturi.
Slovenija bo moralo korenito zmanjšati emisije.