Obeležitev Cookovega vplutja sproža razpravo o kolonialni preteklosti

Pomorščak, kapitan James Cook je v drugi polovici 18. stoletja, natančneje leta 1769, priplul do ozemelj, ki danes tvorijo Novo Zelandijo. Tudi zato, ker je njegov prihod na od Evrope oddaljene otoke povzročil prelivanje krvi med prišleki in tamkajšnjimi prebivalci, je ob obeležju obletnice Cookovega vplutja ponovno aktualna razprava o kolonialni preteklosti Velike Britanije.

Nova Zelandija se, tako britanski časopis Guardian, pripravlja na obeležitev 250. obletnice vplutja posadke britanskega pomorščaka Cooka. Slovesnosti, del katere bo tudi flota ladij, vključno z repliko Cookove Endeavour, se bo ta konec tedna udeležila novozelandska predsednica vlade Jacinda Ardern. Dogodek, potekal bo v mestu Gisborne na severnem otoku, je sprožil javno razpravo o svoji primernosti – po mnenju kritikov je namreč nesprejemljivo na piedestal postavljati britanski imperializem.

V luči prihajajoče obletnice Cookovega vplutja se je visoka komisarka Velike Britanije na Novi Zelandiji Laura Clarke opravičila za smrt staroselcev, ki so izgubili življenje ob prihodu Britancev. Opravičilo, so prepričani nekateri aktivisti, ne zadošča. Cook je bil barbar, ki je sejal nasilje povsod, kamor je prišel, je, denimo, za novozelandski radio povedala predstavnica ene od staroselskih skupnosti Anahera Herbert-Graves; ozemelj ni »odkrival«, temveč »zasedel«. O dogajanjih in dejanjih, ki so sledili prihodu Britancev leta 1769, bo novozelandska premierka Ardern z maorskimi skupinami predvidoma spregovorila v nedeljo.