Po vkorakanju nacistov v Pariz 18. junija 1940 se je za Francijo začelo mračno obdobje kolaboracijske vlade vichyjske Francije. A to je bilo tudi obdobje junaštev odporniškega gibanja, ki je v francoski prestolnici vrhunec doseglo tik pred njeno osvoboditvijo.
V mestu so teden dni pred osvoboditvijo prebivalci odložili delo, navaja STA. Stavkali so med drugim na železnicah in metroju, prav tako v policiji. Na ulicah je zraslo kakih 600 barikad, sredi teh kaotičnih razmer pa so potekali krvavi poulični boji. Neorganizirane nemške vojake so uporniki kmalu uspeli stisniti na nekaj točk v Parizu, na sedežu pariškega gestapa pa so ob spoznanju stanja začeli v naglici zažigati dokumente.
Po dnevih kaosa je nato Pariz 25. avgusta 1944, slabe tri mesece po izkrcanju zaveznikov v Normandiji 6. junija 1944 in več kot štiri leta po začetku okupacije, znova postal francoski, nacisti so bili pregnani.
Z juga in jugozahoda je na ta dan v mesto vdrla druga tankovska divizija Svobodne Francije pod vodstvom generala Philippa Leclerca, z jugovzhoda se mu je približala četrta ameriška pehotna divizija. To se je zgodilo, potem ko je ameriški general Dwight D. Eisenhower, ki je francosko prestolnico v osvobajanju Francije sprva nameraval obiti, končno popustil.
Okoli poldneva pred 75 leti so gasilci na Eifflovem stolpu razobesili francosko trobojnico. Le nekaj ur zatem je nemški bojni poveljnik Pariza, general Dietrich von Choltitz, kapituliral. Še isti večer je vodja začasne francoske vlade, general Charles de Gaulle, v mestni hiši v osrčju francoske prestolnice izrekel svoje legendarne besede: »Pariz! Pariz osramočen! Pariz zlomljen! Pariz mučen! Toda Pariz osvobojen!«
Nemški nacistični vodja Adolf Hitler je sicer generalu von Choltitzu že 7. avgusta 1944 ukazal, da mora mesto braniti do zadnjega, če se bo moral umakniti, pa naj ga spremeni v prah in pepel. A von Choltitz ukaza ni ubogal in je mesto kasneje praktično nepoškodovano predal v roke mestnemu odporniškemu gibanju in silam generala Leclerca, ki so vodile osvobajanje Pariza.
V Parizu odpirajo nov muzej
V bitki za Pariz je padlo okoli 1000 borcev odporniškega gibanja, 130 vojakov generala Leclerca in kakih 600 civilistov, pa tudi več kot 3000 nemških vojakov. V Parizu bodo danes odprli novi muzej, poimenovan Muzej osvoboditve Pariza. V njem se bodo še posebej poklonili dvema osebnostma, generalu Leclercu, ki je posmrtno postal maršal, in ikoni odporniškega gibanja Jeanu Moulinu.
Tri četrt stoletja po osvoboditvi se bodo Parižani poklonili tudi v veliki meri javnosti neznanemu prispevku španskih borcev v tem podvigu. Ti izgnanci, ki so se v domovini borili proti režimu generala Francisca Franca, so se borili na strani francoskih osvoboditeljev in so bili med prvimi, ki so 25. avgusta 1944 prišli do središča Pariza. Sedaj se jim bodo z murali v 13. pariškem okrožju končno oddolžili.
Ob današnji obletnici sicer v Parizu ni francoskega predsednika Emmanuela Macrona, saj v obmorskem Biarritzu gosti vrh G7, so zapisali pri STA.