Velikih sedem in morje malih

V mondenem Biarritzu ob atlantski obali bo od danes do ponedeljka stikala glave pomembna sedmerica sveta. Izzivov, o katerih bodo razpravljali, je ogromno: uradna tema so neenakosti, perečih problemov, ki se jih bodo lotili (neformalno), pa nič koliko. Tokratni G7 je že 45., odkar je leta 1975, zaradi naftne krize, tedanji francoski predsednik Valéry Giscard d'Estaing zagnal »neformalne razprave« med sedmimi najrazvitejšimi gospodarstvi.

Po pisanju francoskih medijev je pričakovati diplomatsko dinamično srečanje, kajti med voditelji – prvič bo prišel tudi »provokativni« britanski premier Boris Johnson, tam bo nepredvidljivi Donald Trump, Emmanuel Macron bi se rad postavil kot posrednik, vsaj pri jedrskem Iranu ... – ni malo ambicij in pozicij, naj so to Iran, podnebne spremembe, svetovno gospodarstvo, mednarodna trgovina, obdavčitev spletnih gigantov, brexit, tudi Rusija in njena vrnitev v G8. Zato bo v ponedeljek popoldne na zaključni tiskovni konferenci zanimivo poslušati sklepe, če jim jih bo uspelo doseči. Na prejšnjem vrhu v Kanadi se Trump ni hotel podpisati pod skupno izjavo, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je tokrat vnaprej poudaril, da je srečanju treba »povrniti neformalen značaj« ... Svetovni kontekst je kompleksen, saj je multilateralizem vse bolj problematiziran, rastejo sile, kot je Kitajska, tudi zahodne demokracije čedalje bolj nezadržno razjedajo nacionalizmi.


 

Premalo besede civilni družbi

Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj, tik pred začetkom vrha G7 – uradna tema je boj proti neenakostim – sprejel predstavnike civilne družbe: tako iz nevladne sfere (Human Rights Watch, Reporters sans frontières, Amnesty International, Evropska fundacija za podnebje …) kakor iz podjetniških vod. Po pisanju Le Monda se je ob tako imenovanem dnevu dialoga z njimi pogovarjal o temah, kot so enakost spolov, boj proti neenakostim in podnebnim spremembam, ki jih bo uradni Pariz izpostavil tudi na tokratnem vrhu. V Elizejsko palačo pa niso prišli iz nevladne okoljske mreže Réseau Action Climat (RAC: v njej se povezuje 32 organizacij od Greenpeacea in Lige za zaščito ptic do Oxfam France, WWF ...), ki bodo bojkotirali tudi G7. Vzrok: premalo izdanih akreditacij za nevladnike, kar je razumeti kot »napad na svobodo izražanja civilne družbe«.
Navadno se je lahko za vrh sedmih sil – Nemčije, Kanade, ZDA, Francije, Italije, Japonske in Združenega kraljestva – akreditiralo kakih sto nevladnih organizacij. Letos so v Elizejski palači zanje izdali komaj 25 akreditacij. Pa tudi v pripravo vrhunskega dogodka so bile te vključene manj kot prej, kar je sploh vprašljivo, kajti na vrhu naj bi se ukvarjali predvsem s problematiko neenakosti ...
 

Ob vrhu tudi protivrh

Zato se je v sredo začel tako imenovani protivrh v bližnjih obmejnih baskovskih mestecih Irun v Španiji in Hendaye v Franciji, na katerem se – med raznimi razpravami in delavnicami o antikapitalizmu, podnebju, protiglobalizaciji, socialnih vprašanjih in vprašanjih žensk, agroekologiji, migracijah, Palestini, katalonskem vprašanju, pa tudi baskovski problematiki … – postavljajo »proti vsemu, kar pomeni Biarritz«. Sporočila aktivistov so jasna: veliki ne upoštevajo malih, to logiko pa je treba že enkrat končati, kajti mali človek je vedno prva žrtev vsega slabega, kar se dogaja, naj so to ekonomski, socialni ali podnebni pritiski. Zbrani, med katerimi so tudi privrženci protimacronističnih rumenih jopičev, zato širijo gesla, kot je »Kapitalizem ubija planet«, in izobešajo pronicljive slogane, kakor denimo: »Modri planet potrebuje rumeno barvo, da bi lahko postal zelen«. Ob tem kažejo s prstom na okoljsko čisto premalo zelenega Macrona, četudi je ta opozoril, da bodo na G7 morali »urgentno govoriti« o požarih v amazonskem pragozdu, o katerih da je Brazilija lagala ... Brazilski predsednik Jair Bolsonaro mu je takoj zabrusil, češ, o tem problemu se pogovarjati brez navzočnosti Brazilije razkriva »kolonialistično mentaliteto«.



 

Vojska policistov in orožnikov

Da med 45. vrhom G7, na katerega so se v Franciji intenzivno pripravljali vsaj leto dni, ne bi bilo izgredov, bo do ponedeljka za mir in red skrbelo 13.200 francoskih policistov in orožnikov z vseh koncev države ter približno 3000 španskih kolegov. Mondeni letoviški Biarritz – v njem živi okrog 25.000 prebivalcev, vsak drugi je upokojen – je zato varnostno spremenjen v »bunker«: ladje ne smejo pristajati, deskarji so se morali umakniti, pogosti so preleti helikopterjev in dronov ... Da bo o dogodku tako ali drugače govoril domala ves svet, bo poskrbelo kakih 2000 domačih in tujih novinarjev.