Brez čarobne paličice za brexit

Britansko zanašanje na Donalda Trumpa in njegovo dvorjenje s trgovinskim paktom je lahko dvorezen meč.

Objavljeno
26. avgust 2019 10.16
Posodobljeno
26. avgust 2019 10.17
Trump je povedal, da je Johnson (na fotografiji) pravi človek za brexit in da bo z Združenim kraljestvom sklenil sporazum, ki naj bi bil »večji, kot so ga kadarkoli imeli«. Foto: Reuters
Bruselj – »Realistični, delujoči in skladni z našimi načeli,« je glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier opisal zahtevane lastnosti predlogov Združenega kraljestva kot alternativ irskemu varovalu, enemu od ključnih delov ločitvenega sporazuma.

Tudi na vrhu G7 v Biarritzu še niso znane podrobnosti načrtov britanskega premiera Borisa Johnsona o tem. Na bruseljski strani že tako poudarjajo, da so v fazi poslušanja in pripravljeni na resne pogovore. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je pred srečanjem z Johnsonom povedal, da morajo biti rešitve sprejemljive za vse članice, vključno z Irsko. Ker je do konca roka za izpeljavo brexita le še nekaj dni več kot dva meseca, se veča negotovost. »Še vedno upam, da se premier Johnson noče zapisati v zgodovino kot gospod No Deal,« je dejal Tusk.

Johnson je poskušal zmanjšati pomen trgovinskih odnosov z EU s poudarjanjem samozavesti Združenega kraljestva na svetovnem odru in napovedmi o velikih kupčijah, ki da bodo sklenjene po brexitu. Na vrhu zanimanja so seveda ZDA in njihov predsednik Donald Trump, ki se predstavlja kot Johnsonov iskreni zaveznik v težkih časih. Tako je v Biarritzu razglasil, da bo Združenemu kraljestvu ponudil, da bi kmalu po brexitu sklenili velik sporazum, ki naj bil »večji, kot so ga kadarkoli imeli«. Johnson je v njegovih očeh pravi človek za brexit. Postal da bo fantastičen premier.
 

Trdnjava z visokimi zidovi


Tudi Johnson je prepričan, da je na ameriškem trgu veliko priložnosti za Združeno kraljestvo, a vendarle se zaveda zahtevnosti pogajalskega procesa. Pogajanja o takšnih trgovinskih sporazumih običajno trajajo dolgo in imajo negotov zaplet. Propad pogajanj o velikem čezatlantskem trgovinsko-investicijskem sporazumu (TTIP) med EU in ZDA je povedna izkušnja. Tudi na Otoku najbrž ne bo veliko volje do odpiranja vrat ameriškim izdelkom, za katere je bila EU doslej kot trdnjava z visokimi zidovi. Združeno kraljestvo kot precej manjši partner bo imelo manj pogajalske moči.

Po zadnji Johnsonovi »diplomatski ofenzivi« so pričakovani napeti in nepredvidljivi tedni. V EU27 so odločeni, da bodo vztrajali pri ločitvenem sporazumu z irskim varovalom, ki preprečuje, da bi na zelenem otoku nastala trda meja, če z Združenim kraljestvom v prihodnjih letih ne bo sklenjen sporazum o trgovinskih odnosih. Predvsem kanclerka Angela Merkel je z omenjanjem 30 dni, v katerih bi lahko našli rešitev, povzročila ugibanja, da bi lahko na koncu le prišli do režima, ki bi zagotovil tako spoštovanje irskega velikonočnega mirovnega sporazuma kot integritete notranjega trga EU.

Tusk je na vrhu opozoril, da EU stoji za prostotrgovinskim sporazumom z južnoameriškim blokom Mercosur (v njem so ob Braziliji še Argentina, Paragvaj in Urugvaj), ki se med drugim ukvarja z varovanjem podnebja in okolja. »A težko si je predstavljati harmoničen proces ratifikacije v evropskih deželah, dokler brazilska vlada dopušča uničevanje zelenih pljuč planeta Zemlja. Gre za vprašanje 'biti ali ne biti',« je povedal Tusk. EU in Mercosur sta že konec junija dosegla politični dogovor o »ambicioznem, uravnoteženem in celovitem trgovinskem sporazumu«.

Račun ali obveznosti?

Po poročanju Sky News je Johnsonovo stališče, da bi EU ob kaotični ločitvi (no deal) plačal le 9 milijard funtov namesto 39 milijard, kot je predvideno v ločitvenem sporazumu. V EU27 zneska ne vidijo kot račun, ampak kot objektivne finančne obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih britanskih zavez.