Potiskanje v ruski objem

»Če se trend enostranskih ukrepov in nespoštovanja ne bo ustavil, nas bo to prisililo, da bomo začeli iskati nove prijatelje in zaveznike,« je pred dnevi v gostujočem komentarju za ameriški časnik New York Times posvaril turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan.

Eden od takšnih je v Turčijo priletel že danes. Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov se je s turškim kolegom Mevlütom Çavuşoğlujem srečal, da bi se dogovoril o pripravi »neameriškega« vrha za reševanje sirske krize. Na Erdoğanovo povabilo v Istanbulu se bodo 7. septembra o pomoči vračanju beguncev na osvobojena ozemlja pogovarjali voditelji Francije, Nemčije, Rusije in Turčije. Stališča do dogajanja v Siriji, kjer je po tem, ko je turški lovec nad tamkajšnjim ozemljem sestrelil ruski bombnik, skoraj prišlo do oboroženega spopada med Rusijo in Turčijo, je v zadnjem času nekoč dobrima prijateljema Erdoğanu in njegovemu ruskemu kolegu Vladimirju Putinu uspelo uskladiti. Državi v okviru »astanskega formata« precej uspešno sodelujeta z Iranom pri iskanju političnih rešitev v pogajanjih med oblastjo v Damasku in predstavniki »zmerne« sirske opozicije.

Rusija je že »veteranka« sankcijskih vojn Washingtona, ki je zdaj spet sredi priprav na uvedbo novega protiruskega kaznovalnega ukrepa. Ni čudno, da je turški voditelj tik pred uvedbo ameriških sankcij proti Turčiji poklical svojega ruskega prijatelja v Kremelj. »Pogovarjala sta se o stanju in možnostih še večjega razvoja obojestransko koristnega trgovinskega in gospodarskega sodelovanja,« so zapisali v sporočilu Putinovega urada. Poudarili so, da sta voditelja pohvalila predvsem uresničevanje skupnih strateških projektov v energetskem sektorju. Rusija bo v Turčiji zgradila okoli 20 milijard dolarjev vredno jedrsko centralo, ki naj bi zagotavljala desetino električne energije v državi. Denar za gradnjo je priskrbel ruski graditelj Rosatom in si zagotovil 51-odstotni delež v projektu. Drugi uspešni energetski projekt je plinovod »turški tok«, ki je nastal (tudi) kot alternativa propadlemu »južnemu toku«. Na začetku meseca so iz Turčije sporočili, da je Gazprom že do konca položil eno od dveh cevi pod Črnim morjem in začel dela na kopnem, po obeh ceveh projekta, ki naj bi stal sedem milijard evrov, bi ruski plin stekel že konec prihodnjega leta.
 

Okrepitev tesnih stikov z Rusijo

A Rusijo in Turčijo druži še en skupni projekt, ki pa je hkrati tudi ena od glavnih zamer Washingtona do Ankare. Še preden je bilo sploh slišati, da bodo ZDA uvedle protiturške sankcije zaradi priprtega ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, ki je osumljen sodelovanja s prevratniki proti Erdoğanu, so iz Washingtona prihajale grožnje o kaznih proti Turčiji, ki je konec prejšnjega leta sklenila dogovor z Rusijo, da bo od nje za 2,5 milijarde dolarjev kupila enega od najsodobnejših ruskih sistemov za protizračno obrambo S-400. Rusija tako hoče pod svoje okrilje pritegniti po oborožitvi drugo najsilnejšo članico Nata in destabilizirati »najmočnejše obrambno partnerstvo v svetovni zgodovini«, se je pred enim mesecem razburila ameriška veleposlanica v Natu Kay Bailey Hutchinson.



Zaradi tega nakupa so v Washingtonu eni žugali, da bodo ZDA ukrepale podobno, kakor so zdaj v pastorjevem primeru, drugi so svarili, da Turčiji ne bodo dostavili že naročenih ameriških lovskih letal F-35. Kakor so v posebni zakon vpisali ameriški kongresniki, Turčija letal ne bo dobila, če bo posebna preiskava ugotovila spornost njihovega nakupa ruskih protizračnih sistemov. »Odkrito rečeno, hvala Bogu, za te sankcije. Upam, da nam ne bodo dali tudi F-35. Namesto njih bomo kupili bombnike Suhoj in druga letala iz Rusije, ki so bolj združljiva z izstrelki iz S-400,« je pred dnevi v televizijskem pogovoru izjavil eden od glavnih Erdoğanovih svetovalcev Yiğit Bulut. Dodal je, da bo po tej zadnji epizodi nezaupanja, ki ga je pokazal Washington, Turčija še okrepila že tako tesne stike z Rusijo.
 

Turčija za prehod na plačevanje v nacionalni valuti

»Tisti, ki hočejo obračunati s Turčijo in ji zadati udarec pod pasom, naj si zapomnijo, da na svetu ni niti enega politika niti ene države, ki bi jim sovražna politika do Ankare zagotovila uspeh,« je konec prejšnjega tedna izjavil turški voditelj. Turčija po njegovih besedah ne bo privolila v svetovni red, v katerem je svetu napovedana ekonomska vojna, na države pa pritiskajo z grožnjami o uvedbi sankcij. Erdoğan je napovedal, da se Turčija pripravlja na prehod plačevanja računov v nacionalnih valutah s svojimi največjimi trgovinskimi partnericami, Kitajsko, Rusijo, Iranom in Ukrajino. »Če se bo evropskim državam prav tako zahotelo osvoboditi 'okov' dolarja, je Ankara pripravljena tudi z njimi preiti na podoben način plačevanja,« je dodal turški predsednik.