Putin zaskrbljen nad uvedbo vojnih razmer v Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin se je odzval na razglasitev vojnih razmer v Ukrajini po nedeljskem incidentu s tremi ukrajinskimi ladjami, ki so vplule v vode, ki jih ima Rusija po »vrnitvi« Krima v nekdanjo domovino za svoje teritorialne. Izrazil je resno zaskrbljenost, poroča AFP, ki se sklicuje na uradni Kremelj.

V telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel je izrazil upanje, da bo lahko posredovala v Kijevu. Upa, da bo lahko Berlin vplival na tamkajšnjo oblast in Kijev odvrnil od nadaljnjih nevarnih potez.

Odzval se je že nemški zunanji minister Heiko Maas. Rusijo je danes znova pozval k spoštovanju mednarodnega prava in ozemeljske suverenosti sosednjih držav. Da bi to dosegli, morajo imeti Nemčija in njene evropske zaveznice jasna načela in resnični dialog glede varnosti v Evropi, je dodal. Ruska aneksija Krima je vprašanje varnosti vseh v Evropi, je dodal.

Ukrajinski parlament je vojno stanje včeraj razglasil na obmejnih območjih, in sicer za 30 dni. Gre za pokrajine, ki ležijo ob meji z Rusijo ali ruskih zaveznic Belorusije ter separatističnega Pridnestrja v Moldaviji. To med drugim pomeni, da lahko oblast mobilizira civilno prebivalstvo z vojaškimi izkušnjami, ragulira medije in omejuje javna zbiranja prebivalstva.


 

Med zajetimi člani ukrajinske protiobveščevalne službe

Reuters poroča, da je med tremi ranjenimi Ukrajinci v incidentu tudi član ukrajinske protiobveščevalne službe SBU. Sklicuje se na vodjo te službe. Rusi so danes objavili video s tremi zajetimi vojaki, v katerem potrjujejo, da so ti prestopili rusko mejo. Za vsaj enega med njimi je v posnetku jasno, da je izjavo bral, piše AP. Rusija je že pred tem objavila, da so med prijetimi tudi pripadniki ukrajinske obveščevalne službe.

Po svetu se vrstijo tudi drugi odzivi. Karin Kneissl, zunanja ministrica Avstrije, ki predseduje Evropski uniji, je danes napovedala možnost zaostritev sankcij proti Rusiji, o čemer naj bi na nivoju EU govorili prihodnji mesec. »Vse bo odvisno od dogodkov in akcij na obeh straneh, vse to bo potrebno pred sprejemanjem odločitve še preučiti.«

K umiritvi na obeh straneh je pozval tudi francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drianon, ki je Ruse pozval tudi k izpustitvi posadk ladij, k umiritvi napetosti pa je obe strani pozval tudi generalni sekretar OZN António Guterres. Glede razmer je tudi on izrazil resno zaskrbljenost.


 

Rusi obtožili Kijev, da je namerno izzval provokacije

Kot smo pisali, nedeljski spopad v Kerški ožini ni bil tako oster kakor besedna vojna, ki mu je sledila. Trije ukrajinski mornarji so bili ranjeni, a ne hudo, so sporočili z ruske strani, kjer so menda poskrbeli za njihovo zdravje. Tri ukrajinske ladje, ki so v nedeljo vplule v vode, ki jih ima Rusija po »vrnitvi« Krima v nekdanjo domovino za svoje teritorialne, so ladje obmejne službe ruske obveščevalne službe FSB, ki skrbi tudi za obmejni nadzor, zasegle.

Ker se Ukrajinci tudi po tem, ko jih je ena od ruskih ladij dobesedno povozila, niso hoteli prostovoljno predati, so jih ustavili šele z opozorilnim streljanjem, v katerem so ranili ukrajinske vojake. Rusija si je polotok Krim priključila leta 2014 in čez Kerško ožino letos zgradila 19 kilometrov dolg most, ki povezuje Krim z Rusijo.

Ruski FSB je obtožil Kijev, da je namerno izzval provokacije, v dumi so ukrajinskega predsednika Petra Porošenka razglasili za »vojnega predsednika«, voditelj Krima Sergej Aksjonov pa je ugotovil, da je to Kijev naredil po naročilu »zahodnih gospodarjev«. V ruskih medijih so se včeraj pojavili naslovi, da so se »v konflikt vključile tudi ZDA«, ki so zjutraj iz vojaškega oporišča na Kreti nad prizorišče dogajanja poslale svoje vohunsko letalo Boeing RC-135V.


 

Tudi ZDA nad Rusijo

Odzvale so se tudi ZDA. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je, kot piše STA, včeraj sporočil, da ZDA obsojajo agresivno dejanje Rusije in jo pozivajo, naj vrne Ukrajini ladje in mornarje, ki jih je zajela v nedeljo v Črnem morju. Predsednik ZDA Donald Trump je dejal le, da mu ni všeč, kar se dogaja, in upa, da se bodo zadeve uredile. VS ZN je na dveh sejah govoril o razmerah.

ZDA agresivno dejanje Rusije obsojajo in jo pozivajo, naj vrne ladje in mornarje, spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v mednarodno priznanih mejah tudi glede teritorialnih voda. Pompeo je prav tako dejal, da ZDA pozivajo obe strani k zadržanosti in spoštovanju mednarodnih zavez in obveznosti. »Predsednika Vladimir Putin in Petro Porošenko naj nemudoma neposredno uredita položaj,« je še sporočil Pompeo in dodal, da ZDA zavračajo ruski poskus priključitve Krima.

Pompeo je kasneje po telefonu govoril s Porošenkom in State Department je sporočil, da je ameriški državni sekretar Ukrajincu ponovno potrdil trdno podporo ZDA državni suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, vključno s teritorialnim morjem. Porošenko se mu je zahvalil in podčrtal pomen enotnosti zahodnih držav pred rusko agresijo. Pompeo se je s tem strinjal in dejal, da ceni ukrajinske korake za umiritev položaja.

Tudi EU je zahtevala izpustitev vseh zajetih pomorščakov. V uradu visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini so poudarili, da mora Rusija v skladu z mednarodnim pravom vse ladje spustiti skozi Kerško ožino. Tudi Ukrajino so posvarili pred prenagljenimi odzivi. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je na twitterju obsodil rusko uporabo sile v Azovskem morju. »Ruske oblasti morajo vrniti ukrajinske mornarje, ladje in se vzdržati nadaljnjih provokacij,« je izpostavil.