Trump utegne odpovedati srečanje s Putinom

Zaradi vojaškega incidenta v Kerški ožini je srečanje obeh predsednikov na skorajšnjem G20 v Buenos Airesu negotovo. Rusi srečanje še vedno pričakujejo.

Objavljeno
28. november 2018 07.52
Posodobljeno
28. november 2018 11.30
Vladimir Putin in Donald Trump sta se lani sestala v Hamburgu, napovedano srečanje v Argentini ostaja negotovo. FOTO: Reuters
V. U.
V. U.
Ameriški predsednik Donald Trump utegne zaradi vojaškega incidenta v Kerški ožini odpovedati srečanje z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, predvidenim na skorajšnjem srečanju G20 v Buenos Airesu. Kot je povedal v pogovoru za Washington Post, se bo dokončno odločil, ko bo prejel natančno poročilo ameriških obveščevalcev o dogajanju prejšnjo nedeljo, ko so Rusi zasegli tri ukrajinske vojaške ladje s posadkami in pri tem ranili vsaj tri člane posadk.

V Argentini naj bi na srečanju, ki bo potekalo v petek in soboto, govorila o varnostnih vprašanjih in oborožitvi, o razmerah na Bližnjem vzhodu in tudi v Ukrajini.

»Morda srečanja ne bo. Tovrstna agresija mi ni všeč, resnično ne,« je izjavil za časnik, kar označujejo za doslej najostrejšo Trumpovo izjavo glede o zapletu v ožini, poroča AP, pri čemer pa je bilo načrtovano srečanje Trumpa s Putinom le eno izmed številnih, zapisanih v rokovniku ameriškega predsednika.

V Argentini je napovedano tudi njegovo srečanje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, tema bodo pogajanja o gospodarstvu, uvoznih dajatvah in trgovski vojni med obema državama. Zatem se bo srečal z Angelo Merkel, Šinzom Abejem, Recepom Tayyipom Erdoğanom, Mun Dže Inom in gostiteljem, argentinskim predsednikom Mauriciem Macrijem.

Na ruski strani dolgo pričakovano srečanje Putina s Trumpom še vedno pričakujejo. V Kremlju so se na Trumpove besede odzvali z izjavo, da priprave na srečanje še vedno potekajo in da s strani ZDA niso prejeli nobenih informacij, ki bi odražale spremenjeno situacijo.
 

V Ukrajini od danes vojno stanje


V Ukrajini je sicer danes zavladalo vojno stanje v desetih obmejnih provincah, ki ga je vpeljal državni parlament, in sicer za 30 dni. Gre za pokrajine, ki ležijo ob meji z Rusijo ali ruskimi zaveznicami Belorusijo ter separatističnim Pridnestrjem.

Uveljavitev vojnih razmer med drugim pomeni, da lahko oblast mobilizira civilno prebivalstvo z vojaškimi izkušnjami – za boj sposobni moški se bodo morali za ta namen javiti oblastem –, regulira medije in objavljene vsebine ter omejuje javna zbiranja prebivalstva. Pooblastila vojske bodo razširjena, vojaki bodo prevzeli tudi naloge policistov.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je včeraj govoril o grožnji »totalne vojne z Rusijo« in opozoril na izrazito povečano vojaško prisotnost Rusije tako ob mejah kot v Azovskem morju. Mdr. na potrojitev števila ruskih tankov.

Ukrajinci so danes objavili natančno lokacijo položaja ladij Berdjansk, Nikopol in Jani Kapu v času incidenta. Po njihovem mnenju se je zgodil v mednarodnih vodah, kar je seveda v nasprotju s trditvijo Rusov, da je do incidenta prišlo zaradi kršenja njenih teritorialnih voda.
 

Na Krimu dodatne protiletalske rakete


Medtem je včeraj rusko sodišče za nekatere ukrajinske mornarje uvedlo dvomesečni pripor. Očitajo jim nezakonit vstop na rusko ozemlje, sodišče pa čaka tudi druge izmed 24 ukrajinskih zajetih mornarjev. Nekatere danes.

Rusi so napovedali namestitev novih protiletalskih raket na Krimu, poroča mednarodni tisk, ki se sklicuje na današnjo objavo Interfaxa. Dodatne rakete na anektiranem polotoku je napovedal Vadim Astafjev, visoki uradnik na ruskem obrambnem ministrstvu. Po njegovih besedah naj bi obstoječim trem sistemom protiletalskih raket S–400 dodali še četrtega.