Tiskane izdaje
Kljub številnim nasprotnikom sporazuma tako v Makedoniji kot v Grčiji je malo verjetno, da bodo protesti na grških ulicah preprečili izvedbo dogovora. Gre za spor, ki je obremenjen s simboli in povzroča nezaupanje na obeh straneh. Protesti v Skopju in v Atenah so pokazali, da je nujna vzpostavitev zaupanja, ki bi lahko odpravilo strahove. V Grčiji je bilo o vprašanju spremembe imena Makedonije premalo razprave, ki bi sporno temo približala širši javnosti.
Evropska perspektiva Balkana
Ta je bila že od začetka blamaža za EU, ker je dopuščala, da Grčija z vetom blokira približevanje Makedonije k EU in Natu. Grška pozicija je bila ves čas problematična in nekredibilna. V svetu so številni primeri soobstoja države in regije v drugi državi z enakim oziroma podobnim imenom. Luksemburg je tako ime neodvisne države in ime province v Belgiji. Moldavija in Azerbajdžan nosita imeni sosednjih regij v Romuniji in Iranu.
Države članice EU se niso dovolj potrudile, da bi rešile to vprašanje in preprečile, da bi ena sama članica 13 let vztrajno blokirala rešitev simboličnega konflikta. Zdaj je priložnost, da se spor konča. Takšen razplet ne bi zgolj odprl poti Makedonije v Nato. Pozitivno bi vplival tudi na evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. To ne bi pomenilo, da bo proces približevanja EU lažji, temveč da bo temeljil na nujnih reformah, in ne na blokadi zaradi simboličnih razlogov.
Če Makedonija ne bi bila sprejeta v Nato ali EU, to samo po sebi še ne pomeni nevarnosti destabilizacije Balkana. Na stabilnost bo vplival občutek ljudi, da nimajo perspektive, ki bi bila dosegljiva. To bo vodilo v razočaranje in preusmeritev, kar se bo negativno odražalo tako v demografskem in gospodarskem razvoju kot tudi v odnosih z Evropsko unijo.
Grške zastave na pol droga
Nacionalistične organizacije so pozvale Grke, naj se zberejo danes zvečer in poskušajo s protestom na osrednjem atenskem trgu Sintagma pred parlamentom preprečiti ratifikacijo sramotnega sporazuma. Po njihovem naj ne bi šel nihče v službo, grške zastave naj bi bile spuščena na pol droga na vseh hišah, cerkveni zvonovi pa naj bi zvonili v znak žalovanja. Sporočilo so sklenili z besedami, da to dolgujejo vsem Grkom in Grkinjam, ki so se žrtvovali pred približno sto leti, da bi Makedonija ostala grška.
Proteste je podprl tudi prvak opozicijske Nove demokracije Kiriakos Micotakis, ki nasprotuje dogovoru. Micotakis je opozoril, da je sporazum slab, ker Grčija prvič uradno priznava makedonski jezik in makedonsko identiteto sosedov in tako opušča dolgoletno politiko. Demonstrantom se bodo pridružili tudi tisti, ki so razočarani zaradi varčevalnih ukrepov in nezadovoljni z vlado.
Grški premier Aleksis Cipras je nagovoril državljane z videosporočilom. V njem je poudaril, da sporazum varuje grško pokrajino Makedonijo, samozavestno presega strah in inercijo ter odpira pot miru in gospodarske rasti. Po njegovem je sporazum temeljni kamen balkanske regije prijateljstva, sodelovanja in bratstva narodov. Zagotovil je, da ne bo iredentističnih aluzij v makedonskih učbenikih.
Cipras je spomnil, da Skopje spreminja imena spomenikov, infrastrukture in javnih prostorov. Znova je pojasnil, da se termin nacionalnost v sporazumu nanaša izključno na državljanstvo in ne definira vprašanja nacionalnosti in da makedonski jezik njihovih sosedov spada v skupino južnoslovanskih jezikov. Makedonski premier Zoran Zaev meni, da bodo grški poslanci podprli dogovor, izrazil pa je tudi upanje, da bo do sredine februarja potrjen protokol o članstvu Makedonije v zvezi Nato.
