Tiskane izdaje
Grčija bo najverjetneje prva članica zavezništva, ki bo odprla Makedoniji vrata v Nato. Po navedbah bruseljskega portala Euractiv je sprejeto uradno besedilo protokola, tako da 29 stalnih predstavnikov pri Natu le še čaka na zeleno luč svojih držav za podpis. Ko bo ta postopek končan, bodo protokol poslali v ratifikacijo parlamentom držav članic Nata. Če bodo te pospešile postopek ratifikacije, bi lahko Makedonija postala 30. članica zavezništva že na julijskem vrhu Nata.
Napredek v boju s korupcijo
Skopje bo začelo uporabljati novo ime države sedem dni po ratifikaciji protokola v Atenah. V tem času bodo zamenjali table na mejnih prehodih in na državni meji ter na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in vhodih v državne institucije. Spremembe bodo usklajene z zakonom o uporabi jezikov, tako da bodo table v makedonskem in albanskem jeziku.
Makedonski premier Zoran Zaev je zagotovil, da je ob spremembi imena države njegova vlada pripravljena začeti nove reforme, da bi pospešila tudi začetek pristopnih pogajanj z EU. Izrazil je prepričanje, da bodo že junija svetu EU dali trdne argumente, da bo predlagal datum za začetek pristopnih pogajanj.
Po njegovem bo Makedonija do takrat dosegla napredek tako na področju vladavine prava in uresničevanja pravosodne reforme kot na področju korupcije in organiziranega kriminala. Po oceni organizacije Transparency International je Makedonija, ki je pridobila dve mesti, edina država na Balkanu, ki napreduje v boju s korupcijo. Zaev je sklenil, da makedonski državljani verjamejo v evropske vrednote, morda celo bolj kot nekateri ljudje v državah članicah.
Da je določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo odvisna od izpolnitve pogojev in napredka države, je Zaeva opozoril avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki podpira širitev EU na Zahodni Balkan. Zaev je za zgodovinski uspeh pri reševanju skoraj tridesetletnega spora z Grčijo prejel odlikovanje Aloisa Mocka za posebni dosežek za mir in enotnost v Evropi. Kot je poudaril Kurz, je imel Mock odločilno vlogo pri pristopu Avstrije k Evropski uniji.
Neusmiljeni boj za oblast
Predsednik sobranja Talat Xhaferi je skladno z zakonom o jezikih, ki ga je potrdil parlament, čeprav ga predsednik države Gjorge Ivanov ni hotel podpisati, začel voditi zasedanje parlamenta v albanskem jeziku. Opozicija na čelu z VMRO-DPMNE zahteva suspenz zakona, od ustavnega sodišča pa pričakuje, da bo presodilo njegovo skladnost z ustavo.
Zakon bo najbrž preživel tako, kot je zunanji minister Nikola Dimitrov glasovanje o nezaupnici. Poskus VMRO-DPMNE, da bi zamenjala vodjo makedonske diplomacije, ni dobil večinske podpore v parlamentu. Dimitrov je pozval opozicijske poslance, ki so ga obtožili, da je z dogovorom z Bolgarijo in Grčijo ogrozil državne interese in ponižal makedonski narod, naj se ne borijo na življenje in smrt za oblast. Po njegovem bi morali združiti moči za prihodnost Makedonije, ki se je končno postavila na noge.
