S Kosova množično v Evropo

Priština - Pred slovensko ambasado v glavnem mestu Kosova se vsak delovni dan tre prosilcev za vizum. Zbere se jih tudi do 250. Kosovci se namreč množično izseljujejo iz države. Slovenija je tretja najbolj priljubljena destinacija, takoj za Švico in Nemčijo.

Izseljevanje je ena od največjih težav Kosova. O tem je ta mesec razpravljal kosovski parlament. Od leta 2013 do 2017 se je po njihovi oceni odselilo 170.000 ljudi, večinoma mladih žensk in otrok, ki odhajajo za možmi, ter moških, ki iščejo delo. Čeprav se Kosovo že dve desetletji razvija pod budnim mednarodnim očesom in s finančno pomočjo drugih, delovnih mest ni. Izseljevanje se po podatkih kosovske vlade zadnji dve leti zmanjšuje, toda na slovenski ambasadi je čedalje več prosilcev. Marca lani je imelo dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji 4795 Kosovcev, letos skoraj dvakrat toliko – 8255. Pri nas zdaj živi nekaj več kot 23.000 Kosovcev. Nemčija jim je lani izdala 38.000 vizumov. Zakaj odhajajo?

Nexhmedin Spahiu, profesor za politiko balkanskih držav na Univerzi v Prištini, je ocenil, da »ekonomsko stanje v državi ni tako slabo, da bi morali oditi. Odhajajo zaradi razpada moralnih vrednot. Amerika podpira na oblasti ljudi, za katere sta značilna korupcija in kriminal. Mladi nimajo upanja za prihodnost. Če ne bi potrebovali vizuma, bi se odselilo dve tretjini prebivalstva.«

Razcvet in revščina

Kakšne so življenjske razmere na Kosovu 20 let po vojni? Velja za drugo najrevnejšo evropsko državo – za Moldavijo –, a ko sem jo obiskala, sem videla, da cveti. Toliko novogradenj, kolikor jih ima ta država, je videti redkokje. Vozila sem se po urejenih, na novo asfaltiranih cestah, ob katerih so na podeželju večinoma sodobne, velike enodružinske hiše. Največje in glavno mesto Priština je prepolno novih stanovanjskih zgradb, nove so akademija znanosti, sodne palače, še nevseljena Natova upravna stavba za približno tisoč ljudi, zasebna »ameriška« bolnišnica in še in še. Ameriška je v narekovajih zato, ker je ameriško samo ime; zdravniki in nasploh vse je domače. Albanci na Kosovu radi dajejo imena po vzorniku. Tako stavba Model Slovenia nima nič s Slovenijo in Swiss Travel nič s Švico. Pove zgolj to, da tako Švica kot Slovenija na Kosovu uživata ugled. Najbolj verjamejo ZDA. V pogovorih z Albanci na Kosovu je beseda vedno znova nanesla na Ameriko. Zaradi Natovega bombardiranja Srbije in Kosova leta 1999 jo imajo za osvoboditeljico Kosova. Nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu so v Prištini postavili spomenik. Po njem se imenuje tudi ena od tamkajšnjih glavnih alej.



Na drugi strani blagostanja, ki ga vidimo na vsakem koraku, so uradni podatki o prihodkih ljudi. Ti kažejo največjo revščino v Evropi. Povprečna bruto plača je 504 evre, minimalna 170 evrov. Najnižja pokojnina je zgolj 75 evrov. Dobivajo jo vsi, ki nimajo polne delovne dobe, takih je ogromno, saj je na Kosovu od nekdaj visoka brezposelnost. Od 1,2 milijona za delo sposobnih je zaposlenih le 350.000 ljudi, večina v javnih službah. Največ brezposelnih je med mladimi do 24 let: 57 odstotkov.

Proizvodnje ni

Kosovo, sicer z rudami in rodovitno zemljo bogata država, danes tako rekoč ničesar ne proizvaja. Na policah v tamkajšnjih trgovinah ni najti ničesar domačega razen ustekleničene vode, ratluka, zastav, dveh ali treh domačih spominkov. Po uradnih podatkih uvaža 97 odstotkov vsega, kar potrebuje, le tri odstotke proizvede samo. Med lastnimi produkti so beton in kovinske gradbene konstrukcije, živalske kože, hrana in pijača. Ukvarjajo se s trgovino in storitvami, kot so gostinstvo, zdravstvo in frizerstvo.

Kako sploh živijo ob tako nizkih prihodkih? Od kod razcvet? Zunaj Kosova po nekaterih ocenah živi najmanj 800.000 Albancev. Zelo so povezani s svojimi domačimi. Po ocenah vsako leto prinesejo domov vsaj poldrugi državni proračun denarja, torej 2–3 milijarde evrov. Očetu stisnejo v roke 2000 ali 3000 evrov, od katerih nato ob nizki pokojnini živi. Kupujejo stanovanja, gradijo hiše. Toda te razen ob praznikih in v času dopustov samevajo.



V Kosovo od vojne (1999) ogromno vlaga mednarodna skupnost. Skupnega podatka, koliko so EU, ZDA, posamezne države in nevladne organizacije v dveh desetletjih vložile v to državo, ni, a gre za milijarde evrov. Znano je, da prek Kosova potekajo tudi mednarodna trgovina drog in kriminalne dejavnosti. Vse to prispeva k razcvetu. Javne službe, kot sta šolstvo in zdravstvo, so – nasprotno – obubožane.

Nerešena vprašanja

Albanci so večinsko prebivalstvo, Srbi manjšina. Po zadnjem popisu iz leta 2011 so našteli 1,73 milijona prebivalcev, a se Srbi niso udeležili štetja. Po ocenah je Srbov od 120.000 do 130.000. Od tu javno objavljene ocene o 1,8 ali 1,9 milijona prebivalcih. Ker se s Kosova v zadnjih letih množično izseljujejo, je tudi Albancev najbrž bistveno manj. Med albanskim in srbskim prebivalstvom so še vedno (skozi stoletja nakopičene) napetosti. Kar naprej govorijo tudi o možnosti spreminjanja mej. Prej matična Srbija Kosovu ne priznava suverenosti. Odkar je to kot protiukrep uvedlo 100-odstotne carine na srbske proizvode, so se napetosti na številnih področjih zaostrile.



Preberite še:
https://www.delo.si/nedelo/danes-grem-na-kosovo-in-strah-me-je-172622.html