Nekateri na Kosovu ne verjamejo, da virus obstaja

V dneh, ko potekajo med voditelji držav EU pogovori o prihodnosti odnosov Srbije in Kosova, se obe državi na domačih tleh borita z epidemijo covida-19. »Covid-19 je tu, na Kosovu, postal del življenja in strahu. Število okuženih je poraslo, vsak dan jih je vse več, na srečo zaradi mlade populacije ni tako velikega števila mrtvih kot v drugih državah regije,« je povedala Aferdita Ademi - Osmani, koordinatorica projekta luksemburške vlade za pomoč zdravstvu Kosova.



Zdravstvo na Kosovu, v državi z 1,8 milijona prebivalcev, izvede v primerjavi z drugimi državami malo testiranj, zgolj med 300 in 400 dnevno, več kot polovica testov je pozitivnih. V nedeljo je bilo 216 pozitivnih testov, dan prej 203. Do nedelje je bilo vseh umrlih zaradi covida 102.
 

So to realni podatki o okuženih?

Na začetku epidemije ni bilo dovolj testov, a smo nato teste s pomočjo domače vlade, EU in držav, kot so Luksemburg, Švica, Norveška, Finska in Katar dobili. Morda je okuženih več, a ne veliko več, saj gredo vsi, ki imajo simptome, k zdravniku in na testiranje.

V Sloveniji čakamo na rezultate testov tri do štiri ure. Kako dolgo čakate na Kosovu?

Zaradi pomanjkanja opreme, mikrobiologov in laborantov čakamo dva dni.

Kako to, da se je epidemija ponovno tako močno razbohotila?

Na začetku so bili sprejeti zelo strogi ukrepi, skoraj vse je bilo zaprto. Ukrepe so s prvim junijem na hitro ukinili, komunikacija s prebivalci pa ni bila ustrezna in tako so si tolmačili, da je tveganje za okužbo manjše, ljudje niso več nosili mask, prav tako niso upoštevali fizične razdalje, nekateri tudi niso verjeli, da virus obstaja, začeli so se obnašati povsem sproščeno. A virus je bil še povsod prisoten in okužba se je začela ponovno širiti. Dodatni razlog je dejstvo, da se v zadnjem času testira več ljudi in je tudi zato več okuženih, največ v Prištini in Vučitrnu.

Zdravniški sindikat opozarja, da država ni pripravljena na epidemijo, da ni sprejela načrta, kako postopati, in da lahko zdravstvo odpove. Kaj se dogaja?

Če se bodo razmere poslabšale, bo delo zdravstvenih ustanov bolj zapleteno, a mislim, da to ne more pripeljati do padca sistema. Kosovo ima mlado populacijo in največji delež okuženih je prav med mladimi, ki imajo v večini le blage simptome bolezni in ne potrebujejo bolnišnice.

V kakšni kondiciji je zdravstvo na Kosovu?

Sistem je podoben kot v večini držav v tranziciji. Težave so pomanjkanje opreme, omejeno število zdravstvenega osebja – primanjkuje predvsem infektologov, mikrobiologov, anesteziologov in pulmologov –, in omejena količina denarja za zdravstvo, predvsem ga je premalo v obdobjih nepričakovanih epidemij, kakršna je covid-19.

Je v državnih bolnišnicah dovolj postelj in opreme za zdravljenje vseh bolnikov s covidom-19?

Za zdaj je še dovolj postelj v kliničnem centru v Prištini in šestih splošnih bolnišnicah v drugih mestih. Vsi, ki potrebujejo bolnišnico zaradi covida-19, so sprejeti v bolnišnice. Zdravstvenega osebja je malo, a jim je uspelo oskrbeti obolele. V začetku ni bilo zaščitne opreme, do zdaj se je okužilo 160 zdravstvenih delavcev. Če se bo število obolelih še povečevalo in če se bo okužilo še več zaposlenih v zdravstvu, bodo velike težave.

Velik del zdravstva na Kosovu je zaseben. Ali zasebno zdravstvo zdravi bolnike s covidom-19?

Do zdaj ni bilo potrebe po vključitvi zasebnega zdravstva. A vlada se je odločila, da bo v primeru naraščanja števila okuženih dovolila testiranje v zasebnih laboratorijih in zasebnih bolnišnicah, ko bodo te pridobile akreditacijo za testiranje za covid-19.

Med epidemijo se je na Kosovu zamenjala vlada. Ali je nova vlada uvedla ustrezne ukrepe ob naraščanju okuženih?

Prejšnji teden je ministrstvo za zdravje objavilo priročnik o preventivi širjenja virusa covida-19. Vsebuje smernice, izdelane za različna področja, ki so jih analizirali in ocenili zdravstveni delavci Nacionalnega inštituta za javno zdravje, odobrilo jih je ministrstvo za zdravje. Priročnik so razdelili vsem institucijam in podjetjem, objavljen je tudi na internetni strani ministrstva. Določene so tudi ekipe zdravstvenih delavcev, ki spremljajo izvedbo smernic iz priročnika. Zadnje dni so ponovno sprejeti tudi strožji ukrepi. Komunikacija z javnostjo je boljša, začela se je izboljševati tudi uporaba mask in upoštevanje fizične distance. Vlada se je odločila kaznovati tiste, ki ukrepov ne upoštevajo. Kazni so predvidene tudi za gospodarstvenike in institucije.