Tiskane izdaje
NO2, ki ga oddajajo motorna vozila, elektrarne in industrijski obrati, je najprej izginil nad Wuhanom, ki so ga 23. januarja dali v karanteno. Nato je postopno izginil še nad drugimi mesti. V Nasi so izračunali, da so se izpusti tega onesnaževalca zmanjšali za 30 odstotkov.
Tudi v centru za raziskovanje energije in čistega zraka (CREA) na Finskem so na območju Kitajske zaznali prvo zmanjšanje izpustov škodljivih plinov v zadnjih treh letih. Natančneje: izpusti ogljika so se februarja zmanjšali za okoli 100 milijonov ton, kar občutijo prebivalci velikih mest, kot sta Šanghaj in Peking. Azijska velesila ustvari več kot 25 odstotkov plinov, ki povzročajo učinek tople grede, in čeprav so od leta 2014 do 2016 zaznali zmanjšanje izpustov, so se ti v zadnjih treh letih znova povečali, in to zaradi ponovne uvedbe premoga kot glavnega goriva.
Desetkratna delovna prizadevanja
Kitajski partijski in državni voditelj Xi Jinping je pred štirimi leti leto 2030 določil za rok, ko bo onesnaževanje z ogljikom doseglo vrh, nato se bodo izpusti zmanjševali. Njegovi gospodarski svetovalci so opozorili, da bo ta cilj težko doseči v razmerah trgovinske vojne z ZDA in velikih pritiskov na gospodarsko rast. Čeprav je koronavirus v določenem trenutku pomagal, da se je Xijev načrt približal uresničitvi, je bilo že v drugem trenutku jasno, da bo imelo kitajsko pospešeno čiščenje zraka nasprotni učinek v še hitrejšem onesnaževanju. Ko so se delavci vrnili v proizvodne hale, so se povečali tudi izpusti škodljivih plinov, zlasti ker je osrednja vlada v tekmi z epidemijo vsem proizvajalcem stvari, ki so nujne za preprečevanje širjenja koronavirusa, prizanesla z ekološkim preverjanjem.
Med najhuje prizadetimi sektorji zaradi epidemije na Kitajskem, pa tudi v svetu, je letalski prevoz. FOTO: Reuters
Malo verjetno je, da bo ministrstvo za ekologijo in okolje v času gospodarskega okrevanja vztrajalo pri predpisih o znižanju izpustov v kateremkoli sektorju. Epidemija in blokada, ki jo je povzročila, sta v prvih dveh mesecih tega leta samo zaradi zmanjšanja porabe in turizma oškodovali Kitajsko za 196 milijard dolarjev, zaradi česar se bo gospodarska rast zmanjšala za od 3 do 4 odstotke. Za korenito okrevanje, pravijo kitajski ekonomisti, bodo nujna desetkratna delovna prizadevanja.
Čeprav onesnaženi zrak na Kitajskem vsako leto povzroči 1,8 milijona prezgodnjih smrti, medtem ko je koronavirus do zdaj vzel več kot 3000 življenj, izračun še zdaleč ni tako preprost. V minulih dveh mesecih ni dobilo plače več deset milijonov sezonskih delavcev in v kratkem bo njihov obstoj ogrožen, če ne bo obnovitve proizvodnje.
Prejšnji teden je druga največja gospodarska sila na svetu delala z od 60 do 70 odstotki zmogljivosti, je navedeno v Bloombergovem poročilu, kar je precej več od 50 odstotkov, kolikor jih je bilo v delovni proces vključenih februarja. To povečanje proizvodnje je že mogoče videti na lestvicah onesnaženosti zraka.
Letalski promet
Med najhuje prizadetimi sektorji na Kitajskem pa tudi v svetu bo letalski prevoz. Več kot 70 držav je ustavilo ali omejilo potovanja na Kitajsko, številne vlade so uvedle omejitve pri izdajanju vizumov za kitajske obiskovalce, kar je močno vplivalo na letalski promet. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) je ocenilo, da bodo letalske družbe na azijsko-pacifiškem območju februarja izgubile 27,8 milijarde dolarjev zaslužka, od katerih bo 12,8 milijarde dolarjev izgubljenih na kitajskem trgu. Tri največja letališča v Pekingu, Šanghaju in Kantonu so prejšnji teden zaznala komaj 51,3-odstotno zasedenost zmogljivosti. Rezervacije za ta mesec in april prav tako niso obetavne, čeprav so cene vozovnic za polete, daljše od 1000 kilometrov, nižje od cene skodelice kave.
Koronavirus je morda priložnost za preverbo, ali ima prav Greta Thunberg, ko poziva k bojkotu potovanj z letalom. Treba je zgolj izmeriti čistost zraka, preden bodo znova obnovili letalski promet.
