Virus, večji od korone

Ko je namestnica premiera Sun Chunlan v spremstvu sodelavcev korakala med nebotičniki v stanovanjskem naselju v Wuhanu, so z oken odmevali strah zbujajoči vzkliki stanovalcev. »Lažno, vse to je lažno!« se je slišalo z vseh strani, in čeprav je imela 70-letna članica politbiroja (in edina ženska v tem partijskem telesu) na obrazu kirurško masko, je bilo v njenih očeh videti, da jo ti vzkliki zelo vznemirjajo.

To se je zgodilo v četrtek, ko so številke pokazale, da se epidemija bolezni covid-19 v pokrajini Hubei umirja. Sun Chunlan je ugotovila, kaj je v vsem tem lažno. Kmalu se je pokazalo, da so ljudje opozarjali na lažne prostovoljce, ki so prav takrat po stanovanjih v naselju raznašali hrano, ker je namestnica premiera tega dne preverjala tudi dobavo dnevnih potrebščin v mestu, ki je že mesec in pol v karanteni.

»Lažno«

Ljudje so jo z vzkliki z oken opozarjali, da vse, kar vidi, ni prava slika. Tudi smeti so odpeljali šele pred njenim prihodom, vhode v poslopja pa razkužili tik pred preverjanjem stanja. Sun Chunlan, ki skrbi za preprečevanje širjenja koronavirusa v Wuhanu in je v tem mestu od konca januarja, je za neizpolnjene obveznosti do prebivalcev okrivila upravnike naselja.



So pa posnetki z okna enega od nebotičnikov, na katerih je jasno slišati jezna sporočila stanovalcev, takoj postali uspešnica na kitajskem družbenem omrežju. Beseda jiade – 'lažno' se je prebila skozi gosto plast splošnega nezaupanja Kitajcev do države in njenih institucij. Seveda so se po vsem tem številni – tako laiki kot vrhunski strokovnjaki – vprašali, kaj je morda popačeno v predstavitvah uspeha v boju proti epidemiji.

Strokovnjaki so se strinjali, da so številke točne. Na Kitajskem je od začetka širjenja koronavirusa zbolelo 80.800 ljudi, umrlo jih je skoraj 3200, so pa včeraj našteli samo 40 novih primerov okužbe (od teh 36 v Wuhanu in štiri v pokrajini Gansu, kamor se je bolezen covid-19 prenesla iz Irana). Vse to kaže, so navedli v partijskem glasilu Global Times, da je čas, da se svet vpraša, kaj vse je Kitajska storila tako, kot je treba.

»V boju proti bolezni covid-19 je bil svet priča prednostim socialističnega sistema – učinkovitemu sprejemanju odločitev, učinkoviti mobilizaciji sil in odkrivanju virov, nujnih za uresničevanje velikih potez,« so zapisali v Global Timesu. Državna podjetja so se hitro odzvala potrebi po velikih količinah materiala za preprečevanje in nadzorovanje epidemije pa tudi zasebne družbe, kot je Alibaba, so pomagale najhuje prizadetim območjem, da so v najkrajšem času dobila medicinske pripomočke iz vsega sveta.

Kitajska mora zdaj, je zapisano v članku, pokazati zmedenemu Zahodu, kako je mogoče vzpostaviti nadzor nad virusom, kako povrniti gospodarski entuziazem in rešiti svet pred krizo, za katero azijska sila ni več pripravljena prevzeti odgovornosti.

Ambiciozni ukrepi

Ob koncu prejšnjega meseca je kitajska vlada 13 tujim strokovnjakom dovolila, da z 12 kitajskimi znanstveniki obiščejo pet mest na Kitajskem ter si na lastne oči ogledajo učinke ukrepov, ki so bili uvedeni za ustavitev epidemije. Po besedah Brucea Aylwarda, kanadskega epidemiologa iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je bila njihova splošna ugotovitev, da »več sto tisoč ljudi na Kitajskem ni zbolelo za boleznijo covid-19 zaradi odločnega odziva« kitajske oblasti. V poročilu, ki ga je objavila WHO, je zapisano, da je ta država »za ustavitev bolezni izpeljala najbolj ambiciozne, najbolj agilne in najbolj nasilne ukrepe v zgodovini«. Vprašanje je, ali bi imeli takšni ukrepi tudi v drugih državah enak učinek.

Poleg tega obstaja dvom o tem, ali je Kitajska v resnici ustavila virus ali ga je le zatrla. To se bo pokazalo šele, ko se bosta znova normalizirala življenje in proizvodnja oziroma ko se bo pokazalo, kaj vse je lažno na celotni sliki.



V kitajski reviji Caixin so, denimo, zatrdili, da so iz Pekinga ukazali industrijskim središčem, naj znova zaženejo proizvodnjo. Iz pokrajine Zhejiang so zatrdili, da so obnovili 98,6 odstotka zmogljivosti, ki so obratovale pred epidemijo. Osrednja vlada kot kazalnik proizvodne dejavnosti uporablja porabo elektrike, v Caixinu pa so izvedeli, da so območni funkcionarji ukazali družbam, naj zaženejo vse stroje in prižgejo vse luči ter jih pustijo delovati brez ljudi, saj nočejo tvegati vrnitve virusa, hkrati pa hočejo vsi izpolniti nalogo vodstva.

Kitajsko partijsko vodstvo ima rado številke. Tisto, kar se skriva za njimi, je »bolezen, ki je veliko globlja od koronavirusa«, je zapisal umetnik Ai Weiwei v eseju, ki ga je v nedeljo objavil Guardian. »Vprašanja o virusu – kaj se je zgodilo in zakaj? – morajo biti empirična in imeti ustrezne odgovore,« je dejal umetnik. »A ne na Kitajskem, kjer problem ni pomanjkanje znanja, temveč gre predvsem za pomanjkanje sistema, v katerem je možno znanje. Kitajski funkcionarji imajo tehtnico, na kateri tehtajo vrednost posameznih trditev, a merilo nista resnica ali laž, temveč to, koliko določena trditev dosega tisto, kar si želi oblast videti, da je bilo storjeno.«

Ta bolezen je globlja od virusa, pravi Ai Weiwei, imenuje pa se trohnenje zaupanja. »Lahko civilizacija preživi brez zaupanja?« piše umetnik. »Lahko država brez legitimnosti živi večno?«