Sankcije proti državam, ki se bodo vpletale v ameriške volitve

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal izvršni ukaz z grožnjo uvedbe avtomatičnih sankcij proti vsaki državi ali osebam, ki se bodo skušale vpletati v ameriške volitve. Trumpov ukrep so nemudoma kritizirali tako demokrati kot tudi republikanci, ker naj ne bi šel dovolj daleč v smeri zaščite demokratičnih procesov.

Trumpu so leta 2016 do volilne zmage pomagali Rusi s kampanjo na družbenih medijih in s krajo informacij z demokratskih računalnikov, česar pa ne priznava. Julija je v Helsinkih javno pred celim svetom sprejel zanikanje ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Njegovi kritiki so prepričani, da je izvršni ukaz šele osem tednov pred kongresnimi volitvami podpisal zato, da kongresu prepreči sprejem ostrejše zakonodaje proti tistim, ki bodo skušali ponovno mešetariti z volitvami.


 

Zamrznitev premoženja, omejitev dostopa ...

Trumpov ukaz je novinarjem razložil svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Bolton, ki je povedal, da se lahko sankcije sprejmejo pred ali po volitvah, odvisno od zbranih dokazov. Sankcije bodo lahko vključevale zamrznitev premoženja, omejitev dostopa do ameriških finančnih ustanov in prepoved poslovanja z ameriškimi državljani.

Republikanski senator s Floride Marco Rubio in njegov demokratski kolega Chris Van Hollen sta v skupni izjavi sporočila, da vlada vsaj priznava grožnjo, vendar pa ukaz ne gre dovolj daleč, da bi jo preprečil. Najbolj zato, ker bo odločitev o sankcijah v rokah predsednika, ki mu kongresniki po predstavi v Helsinkih glede tega ne zaupajo, še posebej, če bo šlo za Rusijo.

Bolton je zagotovil, da predsednikov odnos do ruskega vpletanja v ameriške volitve leta 2016 ni igral vloge pri pripravi izvršnega ukaza. »Predsednik je večkrat ponovil, da ne bo dovolil tujega vpletanja v naše politične procese. Ta ukaz govori sam zase,« je dejal.


 

Izvršni ukaz ni dovolj

Ukaz nalaga obveščevalnim agencijam, da ugotovijo, ali je prišlo do vpletanja, potem informacijo posredujejo pravosodnemu ministrstvu in ministrstvu za domovinsko varnost, ki bosta potem ocenila, ali se sprožijo sankcije. Kasneje jih lahko uvedeta še finančno ministrstvo in State Department.

»Na žalost je predsednik Trump v Helsinkih dokazal, da ne gre računati nanj, ko se bo potrebno zoperstaviti Putinu. Izvršni ukaz, ki predsedniku pušča široka pooblastila pri uvedbi sankcij proti tistim, ki napadajo našo demokracijo, ni dovolj,« je dejal demokratski senator iz Virginije John Warner.
 

»Ne gledamo le Rusov«

Nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti Dan Coats je dejal, da so obveščevalne agencije že zaznale poskuse vpletanja v volitve s strani Rusije in Kitajske, zmogljivosti za to pa naj bi imela tudi Iran in Severna Koreja. »Ne gledamo le Rusov,« je dejal Coats in prav to je največji problem, ki ga vidijo predsednikovi kritiki.

Preiskava posebnega tožilca Roberta Muellerja je doslej z obtožnicami potrdila, da se je v volitve leta 2016 vpletala Rusija in ne kot je dejal Trump v času kampanje »debeluh, ki ne more iz postelje v New Jerseyju s svojega domačega računalnika«.

Kongres je zaradi vpletanja v volitve sprejel zakon o sankcijah proti Rusiji, vendar pa ga Trumpova vlada ne izvaja.