Skupno zavzemanje za enotno in močno Evropo

Slovenski in francoski predsednik sta se pogovarjala o prihodnosti Evropske unije.

Objavljeno
21. september 2020 14.03
Posodobljeno
21. september 2020 16.05
Predsednik Borut Pahor je bil danes pri Emmanuelu Macronu.
FOTO: Ludovic Marin/AFP
Prihodnost Evropske unije – da bo bolj povezana, močnejša, bolj suverena in demokratična – je tematika, ki povezuje Slovenijo in Francijo ter je bila predmet današnjega pogovora med predsednikoma Emmanuelom Macronom in Borutom Pahorjem; zadnji je bil dopoldne na delovnem srečanju v Elizejski palači.

Emmanuel Macron, ki je slovenskemu gostu čestital za izjemen uspeh kolesarjev Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja, je v kratki izjavi za medije poudaril, da si oba s Pahorjem, »ki je prepričan Evropejec«, zavzemata za bolj povezano, močnejšo, bolj suvereno in demokratično Evropo. Zato bosta državi tesneje sodelovali, naj gre za vprašanja EU in njene prihodnosti, za Zahodni Balkan, v odnosu do strateških partnerjev, pa tudi v luči zaporednih predsedovanj Slovenije in Francije Svetu EU.                    



Po Pahorjevih besedah je bil pogovor »dolg, iskren in izčrpen«, z Macronom sta se dogovorila za tesnejše sodelovanje med državama in tudi osebno za več stikov. Pri vprašanju prenove Evropske unije »imava veliko skupnih pogledov, resda ne v celoti, a dovolj, da si želiva sodelovati«, sploh ker se oba zavedata, da sta za zadovoljitev Evropejcev nujna »hkratna vizionarskost in pragmatičnost«. Zdaj je tako, da EU ne deluje vedno v skladu s pričakovanji in željami državljanov, toda če ne bo enotna in učinkovita navznoter, bo težko uspešna in vplivna navzven.  
 
Slovenski predsednik je gostitelju, med drugim, predstavil svoje stališče o dogajanju na Zahodnem Balkanu in o širitvi Evropske unije, razgrnil še svoj pogled na vzhod in zahod stare celine ter se zavzel za takšno EU, ki ne bo »fragmentirana«. Ob neučinkovitosti inštitucij in morebitnem zastoju EU bi se, kakor je dejal, države članice lahko povezovale vse bolj regionalno, najsi politično najsi vrednostno, takšna razdrobljenost pa bi, kot se strinja tudi francoski voditelj, vodila v še več neenotnosti. Toda perspektiva je lahko samo zaupanje v evropski projekt, ne pa korakanje »nazaj v suverenistično politiko« ...

Če bodo dovoljevale zdravstvene okoliščine, bomo, kakor je še dejal Pahor, Macrona, kot drugega predsednika Francije za Françoisom Hollandom, morda že do konca leta gostili v Sloveniji. Da bo prišel, je dejal tudi prvi med Francozi.