Slovenski klub v ameriškem senatu

Slovenija bo v zgornjem domu ameriškega kongresa imela skupino prijateljev, ki jo bo vodila demokratska senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar, po očetu slovenskih korenin. To je eden od rezultatov njenega včerajšnjega kosila s slovenskim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem. Ta bo vezi med državama danes utrjeval pri zunanjemu ministru ZDA Miku Pompeu.

Ameriška senatorka včeraj ni imela časa za slovenske novinarje, podobno naj bi bilo danes tudi na ameriškem zunanjem ministrstvu, zato so poročila o vsebini srečanj samo s slovenske strani. Po besedah našega ministra je Klobucharjeva velika poznavalka in zagovornica Slovenije in pomeni, da ima naša država razumevajočega sogovornika v ameriškem kongresu. Skupina prijateljstva, ki ji bo predsedovala, pa bo zastopala interese naše države v kongresu, podobne lobistične skupine imajo tudi druge države. Kosila so se udeležili tudi demokratski senatorji Bob Casey iz Pensilvanije, Debbie Stabenow iz Michigana in Tina Smith, prav tako iz Minnesote, vendar pa ni bilo povsem jasno, ali bodo tudi člani slovenskega kluba.
 

Protokol in operativa

Klobucharjeva je v zadnjem času deležna dodatne pozornosti ameriških medijev, saj sodi v širši krog morebitnih predsedniških kandidatov demokratske stranke na volitvah 2020. »Povedal sem ji, da bi bili v Sloveniji izjemno veseli in ponosni, če bi se odločila za kandidaturo za predsednico ZDA,« je dejal Cerar in dodal, da bi zagotovo imela »precejšnjo slovensko podporo, tudi tu v ZDA«. Senatorka je na nek način nadomestila prvo damo slovenskih korenin Melanio Trump, s katero slovenski diplomaciji ni uspelo vzpostaviti tesnejšega stika. Na vrhu zunanjega ministrstva sedaj ugotavljajo, da se soproga sedanjega predsednika trdno drži svoje simbolne, protokolarne vloge, »upamo, da bo to okrepila v smer, da bi soproga pripeljala v Slovenijo,« je včeraj poudaril minister Cerar.

Po njegovih besedah lahko senatorka veliko pomaga na operativni ravni, saj »zelo dobro razume naše interese in vlogo, ki jo igramo«. Pred petimi leti, ko je družino pripeljala v Slovenijo, je omenjala pospeševanje privatizacije, tudi tokrat naj bi spraševala o gospodarstvu Slovenije. Nista pa govorila o sodbi haaškega arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Ta bo po zagotovilih Cerarja ena od tem polurnega srečanja s Pomepom, ko bosta omenjala umirjanje razmer na Balkanu. Slovenski minister je včeraj znova poudaril, da je nespoštovanje vladavine prava ene od članic EU izjemno slab signal za regijo Zahodnega Balkana.
 

Pozabljene ZDA

Na ameriškem zunanjem ministrstvu pred srečanjem niso želeli komentirati vsebine, naša stran pričakuje vprašanja o naši oceni razmer v naši južni soseščini in širši regiji. Na mizi bo naša vloga v EU in zvezi Nato, kjer ne dosegamo zastavljenega cilja dveh odstotkov BDP za obrambni proračun. »Zagotovil mu bom, da ostajamo verodostojna članica Nata, da bomo zato naredili še več za našo varnost in poskrbeli za lastno obrambo, saj smo soočeni z grožnjami,« je napovedal Cerar. Hkrati bo izrazil naše stališče, da tako kot celotna EU želimo obdržati jedrski dogovor z Iranom, če bo ta spoštovali vse zaveze iz jedrskega sporazuma.

Odnosi med ZDA in Slovenijo so na politični ravni zamrli, po besedah našega ministra tudi zaradi krize, v kateri »smo se ukvarjali sami s sabo, da smo lahko preživeli«. Srečanje na visoki ravni naj bi to popravilo, »pomembno je, da imamo bolj okrepljen dialog, da uravnovešamo našo zunanjo politiko. Potem, ko se kar nekaj let na ravni zunanjega ministrstva ni dovolj delalo z ZDA, moramo to nadoknaditi, prizadeval si bom za intenziven odnos, da bodo ZDA še naprej močan investitor, da bodo razumeli, da smo čvrsta zaveznica v Natu,« je pred obiskom State Departmenta napovedal minister Cerar.