Sloviti astronavt Neil Armstrong je leta 2012 dva tedna po operaciji na srcu umrl v bolnišnici Mercy v Fairfieldu v zvezni državi Cincinnati. Člani njegove družine so takrat oboževalcem poslali srce parajoče sporočilo: »Počastite njegov spomin, dosežke in skromni značaj,« so zapisali in pozvali vse, naj naslednjič, ko se bodo ozrli na Luno, pomežiknejo vanjo Neilu v spomin.
A v resnici je bilo dogajanje ob astronavtovi smrti precej bolj burno, kot so kazali navzven. Njegova dva sinova Mark in Rick Armstrong z zdravljenjem namreč nista bila zadovoljna. Prepričana sta bila, da so bile storjene strokovne napake. V bolnišnici so zatrdili, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi 82-letnika rešili.
A zavoljo ljubega miru (oziroma ohranitve dobrega imena ustanove) so sorodnikom kljub vsemu izplačali šest milijonov dolarjev odškodnine. V bolnišnici so zahtevali, da poravnava ostane skrivnost, vendar so dokumenti zdaj pricurljali do novinarjev časnika New York Times.
Armstrongu so med operacijo srca avgusta 2012 vstavili obvod. Po posegu je dobro okreval, celo že vstal iz postelje, ko pa mu je sestra odstranila cevke, je začel krvaveti. 25. avgusta je nato umrl.
Julija 2014 je odvetnica Wendy R. Armstrong, sicer tudi Markova soproga, na upravo bolnišnice naslovila elektronsko sporočilo z naslednjo vsebino: Mark in Rick bosta odpotovala na Florido, kjer bosta govorila na slovesnosti ob 45. obletnici pristanka na Luni. Dogodek bo močno odmeval v javnosti. K njima bodo pristopili pisatelji in filmski ustvarjalci, da bi iz njiju izvlekli podrobnosti o Neilu, ki jih javnost še ne pozna.« Nato je predlagala, da se hitro dogovorijo, kako bodo prikrili podatke o poravnavi.
Trajalo je še pet let, da je bila skrivnost razkrita. Naključje ali pa ne je hotelo, da so se novinarji do dokumentov prikopali ravno ob 50. obletnici pristanka na Luni. Neznani pošiljatelj je v uredništvo New York Timesa poslal elektronsko sporočilo, ki na 93 straneh razkriva podrobnosti o zdravljenju Armstronga in kakšno je bilo uradno mnenje strokovnjakov, ki so se poglobili v primer. Verodostojnost dokumenta je potrdilo sodišče.
Zanimivo pri zgodbi je, da Neil za časa življenja svojega slavnega priimka nikoli ni izkoriščal, primer poleg tega kaže tudi na precej sporno prakso tihih, pred javnostjo skritih poravnav. Tudi dejstvo, da sta lik in priimek Armstrong v pogajanjih močna aduta, ni nezanemarljivo. Vse skupaj namreč meji že skorajda na izsiljevanje.
Eden od odvetnikov družine Armstrong je bil med obravnavo precej jasen: »Sleherni namig, da Armstrongovo zdravljenje ni potekalo povsem strokovno, bi lahko bolnišnici nakopalo nepopravljivo škodo. Glede na pokojnikov ikoničen lik v zgodovini človeštva nobena ustanova ne bi želela biti odgovorna za smrt enega največjih herojev, kar so jih kdaj imele ZDA.«
Odvetnica Nancy A. Lawson, ki je zastopala bolnišnico, je 8. julija 2014 Wendy Armstrong odpisala na kratko in jedrnato: »Ali nameravata Mark in Rick na slovesnosti govoriti o napačnem zdravljenju, če dogovora z bolnišnico do 18. julija ne bo?« Slovesnost je potekala tri dni kasneje. Armstrongova ji je odpisala, da bi se lahko informacije o Neilovem bolnišničnem zdravljenju in smrti izkazale kot zelo donosne, če bi umetniki o tem nameravali pisati oziroma snemati filme.
Bolnišnici tako ni ostalo drugega, kot da plača za molk. Iz dokumentov je razvidno, da sta si Mark in Rick po poravnavi razdelila 5,2 milijona dolarjev (4,6 milijona evrov), Armstrongova brat in sestra, Dean A. Armstrong in June L. Hoffman, sta dobila vsak po 250.000 dolarjev (224.000 evrov), šest vnukov pa vsak po 24.000 dolarjev (21.500 evrov). Vdova Carol, Armstrongova druga žena, pri tožbi in poravnavi ni sodelovala. V enem od intervjujev je to tudi posebej poudarila.
Mark in Rick, ki sta kot posebna svetovalca sodelovala pri lanski filmski uspešnici First Man, v kateri je njunega očeta zaigral Ryan Gossling, zadeve nista hotela komentirati. Karen Armstrong, Neilova prva žena, je bila nad dogajanjem precej razočarana.
Biograf James R. Hansen, po njegovi knjigi o Neilu so posneli omenjeni film, pa je potrdil, da se je med preiskovanjem Armstrongovega življenja zavedal čudnih okoliščin astronavtove smrti, a zaradi spoštovanja družinskih članov tega v knjigi ni omenjal. »Se pa strinjam, da bi morala javnost poznati celotno zgodbo njegovega življenja in smrti. S tem bi preprečili tudi morebitne nove podobne tragedije.«
Podrobnosti Armstrongovega zdravljenja so preučili trije neodvisni strokovnjaki. Ni čisto jasno, zakaj so sorodniki sploh izbrali bolnišnico Mercy, ko pa je v bližini več precej bolj uglednih ustanov, ki se ukvarjajo z boleznimi srca. Uradni vzrok za Neilovo smrt se je sicer glasil: zapleti po operaciji srca.
Eden od zdravnikov je dejal, da je imel Neil Armstrong po tem, ko je po odstranitvi cevk začel krvaveti, polovično možnost, da preživi. Drugi so se strinjali, da bi njegovo smrt lahko preprečili. Dr. Craig Smith, ki je leta 2014 na srcu operiral nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, zadeve ni hotel komentirati, ker ni preučil dokumentov o zdravljenju.