Strokovnjaki opozarjajo, da ne gre zgolj za zamujeno priložnost, ampak za politični neuspeh, ki utegne poslati napačno sporočilo tistim, ki so naročili sicer neuspešen atentat na nekdanjega dvojnega ruskega agenta Sergeja Skripala oziroma mu dali svojo tiho priglasitev. Svarijo pred ponovitvijo napak, ki jih je Združeno kraljestvo storilo po atentatu na še enega nekdanjega ruskega agenta Aleksandra Litvinenka leta 2006 v Londonu, v katerem je bil uporabljen radioaktivni polonij. Tudi takrat britanska vlada svoje ostre retorike ni pospremila z dejanji oziroma sprejetjem konkretnih ukrepov proti njegovim morilcem.
Brez posledic za Rusijo
»Po vseh svarilih Therese May o tem, kako bo napad v Salisburyju spremenil politiko njene vlade do Vladimirja Putina, je bil do danes edini ukrep, ki ga je sprejela, izgon 23 ruskih diplomatov,« je za Delo povedal Bill Browder, poslovnež in eden največjih kritikov ruskega voditelja, znan predvsem po svoji kampanji za uvedbo protikorupcijske zakonodaje po vzoru ameriškega zakona Magnitskega v drugih zahodnih državah. Združeno kraljestvo po njegovih besedah ni zamrznilo premoženja ali odvzelo vizumov ruskim uradnikom in oligarhom oziroma ni storilo ničesar od tistega, kar bi lahko imelo konkreten učinek. »Kot da to ne bi bilo dovolj, se ruska vlada z Britanci pogaja o zamenjavi 23 izgnanih diplomatov z novimi.«
Ne glede na pomanjkanje ukrepov statistični podatki po poročanju otoških medijev kažejo, da je število bogatih ruskih prosilcev za britanske zlate vizume po napadu upadlo, nekateri znani ruski oligarhi pa se aktivno izogibajo potovanjem na Otok, med njimi tudi lastnik nogometnega kluba Chelsea Roman Abramovich, ki je od maja lani državljan Izraela. Strokovnjaki in kritiki ruskih oblasti kljub temu verjamejo, da Združeno kraljestvo brez aktivnejšega preganjanja ruskega denarja sumljivega izvora tvega ponovitev dogodkov izpred leta dni.
Browder je svoje razočaranje strnil v ugotovitev, da britanska vlada s svojo neaktivnostjo efektivno dovoljuje Rusiji, da lahko zagreši umor in jo odnese brez posledic. »Sporočilo Putinu se glasi, da lahko še naprej ubija ljudi na britanskih tleh.«
Znana identiteta domnevnih storilcev
Posnetki nadzornih kamer so med ključnimi dokazi, da je bil poskus atentata na Sergeja Skripala in njegovo hči Julijo 4. marca 2018 delo sedanjih oziroma nekdanjih pripadnikov ruskih obveščevalnih služb. Ti so bili v mesecih po dogodkih v Salisburyju identificirani kot Anatolij Čepiga, Aleksander Miškin in Sergej Fedotov. Nadzorne kamere so vse tri v Salisburyju posnele dan, preden je bil napad izveden. Čeprav Rusija še vedno odločno zavrača kakršno koli vpletenost v poskus atentata, ji do danes ni uspelo podati prepričljive razlage o tem, kaj so Čepiga, Miškin in Fedotov počeli v stolnem mestu na jugu Anglije ravno v času, ko je bil v njem uporabljen živčni strup novičok, znan kot eden najbolj smrtonosnih izumov sovjetske vojaške industrije.
Posnetki nadzornih kamer so med ključnimi dokazi, da je bil poskus atentata na Sergeja Skripala in njegovo hči Julijo 4. marca 2018 delo sedanjih oziroma nekdanjih pripadnikov ruskih obveščevalnih služb. Ti so bili v mesecih po dogodkih v Salisburyju identificirani kot Anatolij Čepiga, Aleksander Miškin in Sergej Fedotov. Nadzorne kamere so vse tri v Salisburyju posnele dan, preden je bil napad izveden. Čeprav Rusija še vedno odločno zavrača kakršno koli vpletenost v poskus atentata, ji do danes ni uspelo podati prepričljive razlage o tem, kaj so Čepiga, Miškin in Fedotov počeli v stolnem mestu na jugu Anglije ravno v času, ko je bil v njem uporabljen živčni strup novičok, znan kot eden najbolj smrtonosnih izumov sovjetske vojaške industrije.
Odziv je bil ustrezen
Poleg Sergeja in Julije Skripal so se z novičokom marca lani zastrupile še tri osebe: policist Nick Bailey, Dawn Sturgess in Charlie Rowley. Štiriinštiridesetletna Sturgessova je bila edina, ki je umrla za posledicami zastrupitve, medtem ko so drugi okrevali.
Usklajenemu mednarodnemu odzivu na napad v Salisburyju, ki je od konca prejšnjega tedna uradno dekontaminiran, se je z zamudo pridružila tudi Slovenija. Država je več dni oklevala, preden je začasno odpoklicala svojega veleposlanika iz Moskve. Vzrok za to so bili tesni politični in gospodarski odnosi z Rusijo, pa tudi dvom o resničnosti britanskih obtožb. S slovenske perspektive je celotno zgodbo zaznamoval razkorak med ministrstvom za zunanje zadeve, ki ga je vodil Karl Erjavec, in predsednikom republike Borutom Pahorjem. MZZ in Cerarjeva vlada sta se zganila šele po tem, ko je Pahor javno izrazil stališče, da bi morala Slovenija s sprejetjem diplomatskih ukrepov proti Rusiji izkazati solidarnost z Združenim kraljestvom in s tem dokazati tudi svojo pripadnost EU in zvezi Nato.
Leto dni zatem so nam nekateri slovenski diplomati zaupali, da tudi danes dvomijo o uradni različici dogodkov, povezanih z napadom v Salisburyju, a še vseeno mislijo, da je bil odziv Slovenije pri vsej zadevi ustrezen. »Upoštevajoč naše politične in gospodarske interese mislim, da smo se odločili prav,« nam je povedal eden od predstavnikov države, ki ni želel biti imenovan.