Švedska je glede koronavirusa sproščeni posebnež

Medtem ko je že skoraj vsa Evropa v boju proti pandemiji covida-19 zaprla meje med državami, ustavila javni potniški promet, zaprla vse izobraževalne ustanove, prepovedala javne prireditve in druženje ljudi ter omejila gibanje na prostem, je najostrejši ukrep Švedske prejšnji teden bil zmanjšanje dovoljenega števila obiskovalcev javnih prireditev s petsto na petdeset in pred tem zaprtje srednje- in visokošolskih ustanov, poročata New York Times in britanski BBC.

Vse drugo življenje na Švedskem še vedno teče (skoraj) v normalnih tirnicah. Otroci še vedno obiskujejo vrtce in se igrajo na otroških igriščih, osnovnošolci imajo normalen pouk, javni prevozi delujejo, podjetja delajo, lokali so odprti, kljub temu da so do sobote v državi potrdili okrog 3400 okužb in da je zaradi koronavirusa pri njih do takrat umrlo 105 ljudi. 
 

Neodgovorno igranje z javnim zdravjem?

V nekaterih drugih evropskih državah takšno sproščenost Švedske ocenjujejo kot neodgovorno igranje z javnim zdravjem, pojavljajo se tudi primerjave z rusko ruleto, sami Švedi pa po zadnjih javnomnenjskih raziskavah več kot 50-odstotno zaupajo svoji vladi in zdravstvu ter njihovim dosedanjim ukrepom. Po drugi strani tudi oblasti zaupajo prebivalcem in namesto strogih ukrepov, prepovedi in groženj s kaznimi računajo na njihovo odgovornost in samoobvladovanje. Seveda so jim priporočili podobne samozaščitne ukrepe kot drugod po Evropi – higieno rok, socialno distanco in poudarjeno varovanje starejših nad 70 let, toda ne z grožnjo kazni ali glob. 

»Predvsem poskušamo toliko upočasniti širjenje virusa, da bomo lahko obvladovali število obolelih, na Švedskem pa v takšnih primerih vedno apeliramo na ljudi in pričakujemo njihovo odgovornost. Ves naš sistem obvladovanja nalezljivih bolezni temelji na prostovoljnih dejanjih odgovornih posameznikov. Sistem cepljenja proti nalezljivim boleznim je na primer pri nas povsem prostovoljen, pa kljub temu imamo 98-odstotno precepljenost,« o utemeljenosti zaupanja v prebivalstvo Švedske pravi državni epidemiolog Anders Tegnell. 


 

Vlada se ne vmešava v zadeve stroke

V intervjuju za New York Times je sistem zaupanja v tej državi še dodatno ilustriral švedski zgodovinar Lars Tragardh. »Švedska ustava in zakonodaja vladi prepovedujeta vmešavanje v zadeve strokovnih administrativnih organov, kot je v tem primeru agencija za javno zdravje. Gre za zaupanje v stroko in zato vlada s svojimi ukrepi mimo nje ne posega na mikroraven in ne usmerja obnašanja ljudi s prepovedmi ali z grožnjami s kaznimi, globami in zaporom. Če bi agencija za javno zdravje ocenila, da so potrebni strožji ukrepi, bi vlada to tudi uvedla. Po tem se Švedska razlikuje od drugih držav.«

Na odgovornost državljanov je ta konec tedna apeliral tudi švedski premier Stefan Löfven, ki je dejal, da »odrasli moramo biti natanko to – odrasli in ne smemo širiti panike in govoric. V tej krizi ne bo nihče ostal sam, toda vsak posameznik ima pri tem veliko odgovornost.«

​
 

Polovica Švedov že sicer samoizoliranih v enočlanskih gospodinjstvih

Prav zaradi odgovornosti ljudi, in ne zaradi strogih ukrepov, se je življenje na Švedskem v tem času že umirilo v primerjavi s časi pred koronavirusom. Stockholmski dobro urejeni in še vedno delujoči javni promet s podzemno železnico in primestnimi vlaki zdaj uporablja polovico manj ljudi kot običajno, predvsem zato, ker po zadnjih anketah kar polovica prebivalcev Stockholma zdaj dela od doma. Po pisanju BBC tega sploh ni bilo težko doseči, saj imajo švedska podjetja informacijsko dobro izobraženo delovno silo in poslovno kulturo, ki že dolgo podpira fleksibilno delo in delo na daljavo. 

V boju proti koronavirusu pa gre Švedom na roko še eno objektivno dejstvo. V nasprotju z večgeneracijskimi skupnimi gospodinjstvi, ki so še vedno značilna za mediteranske države in so veliko pripomogla k hitremu širjenju virusa v Italiji, Španiji in Franciji, so Švedi demografsko samoizolirani že brez grožnje pandemije. Več kot polovica švedskih gospodinjstev ima namreč samo enega člana, kar seveda zelo zmanjšuje nevarnost širjenja bolezni.