Tiskane izdaje
Cena varovanja svobode izražanja in obveščanja je po ugotovitvah avtorjev poročila čedalje višja, medtem ko so novinarji in aktivisti vse pogosteje tarča napadov in poskusov ustrahovanja. Prostor za javno razpravo je s tem postal močno izpostavljen. »Bolj kot kdaj doslej potrebujemo informirane državljane, močne institucije in vladavino prava,« je eno od ključnih sporočil 112 strani dolgega poročila, ki podrobno dokumentira nazadovanje svobode izražanja in obveščanja po vsem svetu.
Velik učinek nasilne politične retorike
Med državami, kjer je medijska svoboda v zadnjih treh letih najbolj nazadovala, poročilo izpostavlja tudi več članic Evropske unije, med njimi Poljsko, Madžarsko, Hrvaško, Romunijo, Slovaško, Češko in Malto.
»Sovražnost do medijev je postala vsakdanji pojav zlasti v Vzhodni Evropi. Nasilna retorika je močno vplivala na varnost novinarjev in okolja, v katerem opravljajo svoje delo,« so zapisali nevladniki.
Med najbolj izpostavljene primere krčenja svobode izražanja in obveščanja so poleg fizičnih in verbalnih napadov na novinarje uvrstili tudi sprejemanje protiteroristične zakonodaje v EU, ki potencialno lahko omeji svobodo izražanja tako v javnosti kot na spletu, nasilno zatiranje miroljubnih demonstracij, ki so spremljale izvedbo katalonskega referenduma o neodvisnosti, in napade na civilno družbo ter spodkopavanje neodvisnih medijev in nevladnih organizacij na Madžarskem in Poljskem.
Problematično sankcioniranje sovražnega govora
Poročilo kot problematično izpostavlja tudi potrjevanje zakonov, s katerimi se poskuša sankcionirati sovražni govor. Zakoni, ki so jih za ta namen sprejeli v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Poljskem in v Združenem kraljestvu, so pogosto negativno vplivali na svobodo izražanja. »Po eni strani se države ne znajo odzivati na problem sovražnega govora, po drugi pa sprejemajo zakone, v katerih ne upoštevajo pomena svobode izražanja,« še piše v poročilu.
