Tiskane izdaje
Glasovali so člani dveh odborov: za industrijo, raziskave in energijo ter za notranji trg in varstvo potrošnikov. Skupno imata odbora 117 članov; proti jih je bilo 82, za pa 29. Tako Goulardova ni dobila veliko več kot glasove iz svojega liberalnega tabora.
Goulardova je bila danes dopoldne že drugič zaslišana pred odboroma. Precej ostro so se odzivali poslanci EPP. V razpravi se je vztrajno poudarjalo tako njeno delo za ameriški inštitut Berggruen, ko je bila evropska poslanka, kot tudi afera s fiktivnimi zaposlitvami asistentov.
Ni prepričljivo odgovorila na očitek, zakaj bi bila dovolj dobra za Evropo in za položaj evropske komisarke, če je morala pred dvema letoma odstopiti s položaja francoske ministrice za obrambo po mesecu dni opravljanja funkcije.»To je vprašanje dvojnih standardov,« je po razpletu opozorila evropska poslanka iz vrst EPP Esther de Lange.
»Dejstvo, da ni videla etičnega problema v tem, da je od ameriškega 'think-tanka' prejemala velike zneske denarja v času, ko je bila evropska poslanka, pa poraja resne skrbi glede nekoga, ki želi opravljati eno od najvišjih funkcij v EU,« je ocenil Marcel Kolaja iz zelenih.
Goulardova se je že zahvalila francoskemu predsedniku in Ursuli von der Leyen za zaupanje, pa tudi poslancem, ki so glasovali zanjo. Odločitev evropskega parlamenta sprejema s spoštovanjem demokracije. Kdo bo naslednji francoski kandidat, še ni znano.
Razplet je udarec sestavljanju evropske komisije po vodstvom von der Leynove. Parlamentarni viri namigujejo, da ni več gotovo, ali bo nova evropska komisija sploh lahko začela delati 1. novembra, kot je načrtovano. Položaj še bolj zapletajo razmere v Romuniji, kjer je danes padla vlada in v Bruslju še vedno nimajo sprejemljivega komisarskega kandidata.
Analitik: Nepredvidljiv in razdrobljen parlament
Po eni od teorij se parlamentarci EPP maščujejo francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, ker je spodkopal njihovega vodilnega kandidata na evropskih volitvah Manfreda Webra.
Analitik Eric Maurice iz bruseljske pisarne fundacije Roberta Schumana je razplet za Delo ocenil kot »neuspeha za Macrona«. Zavrnitve Gouolardove ni povezal le s slabostmi kandidatke, marveč tudi s samo nepredvidljivostjo in razdrobljenostjo evropskega parlamenta. Prepričan pa je, da razplet ne spodkopava načrtov (agende) nove evropske komisije, na katere je imel Macron določen vpliv.
Von der Leynova se je po padcu Goulardove sestala z vodji treh največjih političnih skupin in predsednikom evropskega parlamenta. Po padcu treh kandidatov bi v času velikih nalog morali pospešiti proces (sestavljanja komisije). A vsi vpleteni da potrebujeo dovolj časa za nasednje korake, je pojasnila po sestankih.
»Ne smemo izgubiti izpred oči tega, kar je na kocki: naslednjih pet let bo odločilnih za Evropo v težavnem globalnem okolju. Evropa se mora ukvarjati z brexitom, trgovinskimi vprašanji in konflikti v neposrednem sosedstvu. Soočiti se moramo z glavnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, digitalizacije in migracijskimi tokovi,« je zapisala.
