Taljenje ledu na Antarktiki mnogo hitrejše kot Arktiki

Območje morskega ledu na južnem tečaju se oži veliko hitreje kot na severnem, so ugotovili znanstveniki. Kot piše britanski Guardian, satelitski posnetki kažejo, da se je taljenje ledu na Antarktiki po letu 2014 strmo povečalo. Antarktika je v štirih letih izgubila toliko morskega ledu, kolikor ga je Arktika v 34 letih. Vzrok še ni znan in šele čas bo pokazal, ali se bo led nemara obnovil.

Raziskovalci so ugotovili, da je izginil veliko hitreje, kot so ocenjevali v preteklosti. Za razliko od taljenja ledenih plošč na kopnem taljenje morskega ledu ne vpliva na dvigovanje morske gladine, a izguba belega ledu pomeni, da se sončna toplota absorbira v temne oceanske vode, kar privede do začaranega kroga ogrevanja.



Led se razprostira na ogromnih območjih oceanov in ima velik vpliv na svetovni podnebni sistem. Tako so izgube na Arktiki močno povezane z ekstremnimi vremenskimi razmerami na nižjih zemljepisnih širinah Evrope, kot so vročinski valovi, so prepričani raziskovalci.
 

Leta 2017 rekordno nizka raven

Antarktični morski led se je v 40 letih meritev počasi povečeval in leta 2014 dosegel celo rekordni maksimum, odtlej pa ne več. Leta 2017 je dosegel rekordno nizko raven.

»Prišlo je do izjemnega zmanjšanja,« je povedala Claire Parkinson iz Nasinega Goddardovega centra za vesoljske polete v ZDA. V svoji študiji, objavljeni v zborniku ameriške Nacionalne akademije znanosti, je fenomen označila za drastičen preobrat.

»Ne vemo, ali se bo to zmanjševanje ledu nadaljevalo, vendar pa se postavlja vprašanje, zakaj je do njega prišlo in ali bomo kaj podobnega videli tudi na Arktiki,« je še povedala.

»Leta 2014 se je nekaj obrnilo in morski led se je od takrat dramatično zmanjšal. Zdaj skušajo znanstveniki ugotoviti, zakaj se je to zgodilo,« je dodala strokovnjakinja za morski led Kaitlin Naughten iz programa britanskega raziskovanja Antarktike.

Andrew Shepherd z Univerze v Leedsu pa je izjavil: »Hitro propadanje ledu nas je presenetilo in povsem spremeni sliko. Zdaj se umika v obeh hemisferah, kar bi lahko pomenilo nadaljnje segrevanje.«

Največji padec so sicer zabeležili leta 2016, ko je El Niño spodbudil ogrevanje z rekordnimi svetovnimi temperaturami.