Tiskane izdaje
Dosedanji potek pogajanj o brexitu je težko razlog za povečan optimizem, da bosta Bruselj in London v predvidenem roku rešila odprta vprašanja. Še vedno je velika verjetnost, da bo Združeno kraljestvo marca prihodnje leto izstopilo iz EU brez dogovora. To na Otoku povzroča nelagodje in nervozo med posamezniki in podjetji, ki se sprašujejo, kako bi tak scenarij vplival na stabilnost britanskega gospodarstva.
Pot na Downing Street
Nič manj zaskrbljenosti ni čutiti nad notranjepolitičnimi razmerami in možnostjo menjave vlade. Vladajoča konservativna stranka se zaradi nesoglasij o brexitu sooča z nevarnostjo implozije. Padec vlade Therese May in razpis predčasnih volitev bi lahko vodji britanske opozicije Jeremyju Corbynu na stežaj odprla vrata v Downing Street 10, Združeno kraljestvo pa bi tako dobilo najbolj levo usmerjenega premiera po Jimu Callaghanu, laburističnem predhodniku Margaret Thatcher.
Corbynizem, ki temelji na idealiziranju močne države in prerazporejanju družbenega bogastva, ima zagovornike predvsem med mlajšimi generacijami, ki so odraščale v času finančne krize. Starejše so manj prepričane o rešitvah, ki jih ponuja. Kritiki očitajo laburistom, da Corbynovi načrti, ki med drugim predvidevajo nacionalizacijo energetike, vodovodnih omrežij, železnic in poštnih storitev ter znatno povišanje davka od dobička pravnih oseb (z 19 na 26 odstotkov), niso samo kontroverzni, ampak tudi nevarni za prihodnjo gospodarsko stabilnost. Konec lanskega leta je investicijska banka Morgan Stanley v odmevnem poročilu opozorila svoje stranke, da bi zmaga laburistov na volitvah bila enaka ali celo večja grožnja gospodarstvu kot brexit.
Teorija in praksa
Kako bi bile Corbynove ideje videti v praksi? Negativne učinke napovedanih privatizacij bi najverjetneje čutile tudi druge gospodarske panoge, je v odgovorih na vprašanja Dela pojasnil Julian Jessop, glavni ekonomist londonskega konservativnega možganskega trusta Inštitut za ekonomske zadeve. »Trpeti bi utegnilo tudi zaupanje vlagateljev, zlasti če bi država za odkup delnic nacionaliziranih podjetij odštela manj, kot znaša njihova tržna vrednost.« Pojavili bi se tudi strahovi o tem, kdo bi jim lahko sledil: morda banke in družbena omrežja?
Dvigovanje davka od dobička pravnih oseb bi po Jessopovem mnenju ravno tako poslalo napačen signal. »Realnost je, da davke na koncu plačajo ljudje, ne podjetja. Delež bremena bi utrpeli delničarji, ostalo breme bi padlo neposredno na potrošnike (v obliki višjih cen), delavce (manj delovnih mest in nižje plače) in splošno javnost (manj investicij in nižja gospodarska rast),« je prepričan naš sogovornik.
Nekateri analitiki poudarjajo, da Corbynove ideje niso tako problematične, kot jih opisujejo njegovi kritiki, in da ne odstopajo dosti od trendov v drugih evropskih državah. Za zdaj tudi niso prestrašile vlagateljev. Čeprav so laburisti v javnomnenjskih anketah tako rekoč izenačeni s torijci, v otoškem finančnem tisku pa je že skoraj leto dni mogoče brati nasvete, kako zavarovati premoženje pred prihajajočo Corbynovo vlado, britansko gospodarstvo za zdaj nima težav s privabljanjem tujih investicij. Združeno kraljestvo ostaja najbolj priljubljena destinacija v EU za tuje naložbe po vseh ključnih kazalcih. Zahvala za to gre tudi nizki vrednosti funta.
Neprimerna izbira
Največja ovira Corbynovemu vzponu, ironično, niso dramatična opozorila gospodarstva, temveč razmere v laburistični stranki, ki jih zaznamujejo nesoglasja o brexitu in škandal, povezan s pojavom antisemitizma v njenih vrstah. Corbynova neodločnost pri spopadanju z obema težavama je za nemalo opazovalcev dokaz, da vodja opozicije ni primerna izbira za naslednika Therese May.
