Tiskane izdaje
Med drugim je predlagala, da bi v bitki s posledicami trdega brexita aktivirali evropski solidarnostni sklad. Iz njega bi pokrivali resna finančna bremena držav članic, ki bi bila posledica uresničitve tega scenarija.
Kot poplava, potres, suša
Solidarnostni sklad je namenjen pomoči pri večjih naravnih nesrečah v Evropi. Ustanovljen je bil po hudih poplavah v srednji Evropi poleti leta 2002. Do danes je priskočil na pomoč ob 80 hudih naravnih nesrečah, kot so poplave, gozdni požari, potresi, nevihte in suše.
Poleg tega bi bila na razpolago sredstva iz evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Namenjena bi bila delavcem in zaposlenim, ki bi zaradi trdega brexita ostali brez službe.
Promet ne bo zastal
Če bi bil uresničen trdi brexit, bo Združeno kraljestvo 1. novembra za EU postalo tretja država. Primarno in sekundarno pravo EU bi za Otok prenehali veljati. Prehodnega obdobja, v katerem bi evropsko pravo še veljalo, četudi ne bi bili več članica – to je predvideno v ločitvenem sporazumu –, ne bi bilo.
Da bi se izognili najhujšim posledicam, bo EU med drugim zagotovila osnovno cestno, železniško in letalsko povezanost. Pri delu na Otoku naj bi ostale zagotovljene socialne pravice. Tudi študenti, ki bodo na dan trde ločitve na Otoku (ali Britanci v EU27), bodo lahko do konca uveljavili svoje pravice iz programa Erasmus+.
Grozeča luknja v proračunu EU
Evropska komisija poziva podjetja, ki trgujejo z Združenim kraljestvom, naj opravijo zadnje priprave in preglede pripravljenosti na scenarij trdega brexita. Seznaniti se morajo, denimo, z vsemi postopki, ki bodo morali biti izpeljani na mejah.
Združeno kraljestvo in tamkajšnji upravičenci bodo še lahko sodelovali v programih iz proračuna EU, dokler bo London izpolnjeval svoje finančne obveznosti do Bruslja. Če jih London ne bo več hotel plačati, bodo za obdobje do izteka večletnega finančnega okvira leta 2020 zahtevani tako rezi v programih kot tudi večja vplačila članic v proračun EU.
