Trump nad Kitajsko z novimi carinami  

Spopad med dvema največjima nacionalnima gospodarstvoma se zaostruje, saj je po napovedi o novih ameriških uvoznih dajatvah iz Pekinga prišel odgovor, da bodo sprejeli protiukrepe. Bela hiša, ki Kitajsko obtožuje kraje intelektualne lastnine in si želi bolj uravnoteženo trgovinsko menjavo med državama, poskuša na ta način pritisniti na Peking, da bi bil bolj dojemljiv za ameriške predloge v trgovinskih pogajanjih med državama.

Donald Trump je napovedal, da se bodo carine s 1. januarjem z desetih odstotkov zvišale na 25 odstotkov, če državi ne bosta dosegli dogovora. Hkrati je zagrozil, da bodo »v primeru kitajskih povračilnih ukrepov proti našim kmetovalcem ali drugi industriji nemudoma prešli na tretjo stopnjo, kar pomeni dodatne carine za približno 267 milijard dolarjev vreden kitajski izvoz (v ZDA)«.

Ameriški predsednik se je za zaostrovanje odločil kljub vse glasnejšemu negodovanju v republikanski stranki, ki se boji politične škode. Pozorni bralci njegovega miselnega toka prek družbenega omrežja twitter so lahko že včeraj zjutraj razbrali, kaj se bo zgodilo, ko je objavil, da bodo »države, ki z nami ne bodo sklenile poštenih dogovorov, ocarinjene«.

Predstavniki gospodarstva niso bili navdušeni, predsednik Nacionalnega združenja proizvajalcev (NAM) Jay Timmons je sporočil, da uvajanje novih carin ogroža pozitivne učinke, ki so jih prinesli nižji davki ter ukinjanje okoljskih in drugih pravil za podjetja. »Nihče ne zmaga v trgovinski vojni, delavci v proizvodnji upajo, da bo vladin pristop hitro prinesel rezultate,« je Timmons vljudno dal vedeti, da sedanja usmeritev ni najboljša.

ZDA so doslej že uvedle carine na 50 milijard dolarjev vreden uvoz iz Kitajske, ta je odgovorila z enako vrednimi protiukrepi, usmerjenimi predvsem proti ameriškemu kmetijstvu. Zaradi visokih carin na ameriško sojo so to začeli kupovati v drugih državah, cena pridelka pa se je v ZDA zaradi nenadoma prevelike domače ponudbe znižala za kar 20 odstotkov.