Trumpova palica in korenček Iranu

New York – Donald Trump Iranu ponuja palico in korenček: dokler bo sam predsednik ZDA, islamski republiki ne bo dovoljeno jedrsko orožje, republikanski prvak pa je tudi druge podpisnice jedrskega sporazuma z islamsko republiko pozval k prizadevanju za pripravo novega. A je Teheranu v primeru sodelovanja obljubil mir in blagostanje, zadovoljen zaradi »minimalne škode« po njihovih napadih na oporišči v Iraku pa meni, da se Iran umika.



Trumpove izjave po iranskih raketnih napadih na ameriški vojaški oporišči v Iraku so klasičen primer doktrine »Najprej Amerika!«. Predsednik ZDA je sklenil, da se Iran umika, saj v zadnjih napadih ni bilo človeških žrtev, materialna škoda pa je bila minimalna. Namesto groženj z novimi zaostrovanji je poudaril gospodarsko in vojaško moč svoje države, še posebno hipersonična orožja, in dejal, da je pripravljen skleniti mir z vsemi, ki si prizadevajo zanj. Iranskemu ljudstvu želi svetlo prihodnost, če bo le njihovo vodstvo izbralo mir.



Zunanjepolitična doktrina republikanskega prvaka ne vključuje gradnje demokratičnih držav na težavnem Bližnjem in Srednjem vzhodu v slogu republikanskega predhodnika Georgea W. Busha, prav tako tudi ne naivnega idealizma demokratskega Baracka Obame. Donald Trump raje poudarja strateške posledice nove ameriške prevlade na trgih fosilnih goriv, ki so jih prinesle tehnologije hidravličnega drobljenja kamnin, in med njimi na prvem mestu zunanjepolitično neodvisnost od energetsko bogatega Bližnjega vzhoda.

V nasprotju z Afganistanom, iz katerega se hoče republikanski predsednik čim prej umakniti, ga na Bližnji in Srednji vzhod vežejo pomembna zavezništva z Izraelom in Savdsko Arabijo na čelu ter odločno nasprotovanje razvoju iranske jedrske bombe. Domači in tuji kritiki Trumpa obtožujejo, da se Iran tej vse bolj bliža prav zaradi njegovega izstopa iz jedrskega dogovora, sklenjenega leta 2015, republikanci pa raje obtožujejo Obamo in druge podpisnike. Prejšnjemu demokratskemu predsedniku celo očitajo, da je z milijardami, ki jih je Teheranu namenil v sklopu jedrskega sporazuma, financiral rakete na ameriška oporišča.
 

Se bo Teheran uklonil ameriškemu ultimatu?

Trump je iranskemu predsedniku Hasanu Rohaniju v preteklosti že ponujal pogovore ter »rešitev njihovega problema v štiriindvajsetih urah«, če bo Teheran obračunal z vojaškimi jedrskimi programi. Dogovor iz leta 2015 je imel velike pomanjkljivosti pri inšpekcijah in nekaterih drugih postavkah. Doktrina »Najprej Amerika« ne predvideva vojaških posredovanj, če se ta predsedniku ne zdijo nujna, in Trump očitno verjame, da Iran dovolj prizadevajo gospodarske sankcije.



Tudi številni analitiki zadnje iranske napadalnosti, ki so privedle do ameriškega atentata na vojaškega poveljnika Kasima Sulejmanija, pripisujejo pomanjkanju sredstev tako za blagostanje domačega prebivalstva kot širjenje vpliva na območju, ni pa še jasno, ali se bodo v Teheranu uklonili novemu ameriškemu diktatu. Zunanji minister Džavad Zarif je raketne napade, ki so sledili bagdadskemu atentatu, označil za primeren ukrep samoobrambe, a je vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenei zahteval končanje »skorumpirane« ameriške navzočnosti na območju.