Tiskane izdaje
»Ponujam vam prisrčen objem,« je mehiški predsednik dejal ob koncu nenavadnega pogovora. »Vaš objem bi bil zelo prijeten,« je odgovoril Trump. Borzni trgi pa so vzhičeno zavzdihnili in poskočili navzgor. Rasti ne poganja »eden največjih trgovinskih dogovorov, morda največji kadarkoli«, kot je ušlo predsedniku ZDA, pač pa olajšanje vlagateljev, da je Trump zmožen doseči sporazum. Poleg tega so dobili zagotovilo, da vsaj še nekaj časa ne bo nikakršnih sprememb, ki prinašajo negotovost.
Ponedeljkov telefonski spektakel je predvsem poskušal zasenčiti val kritik zaradi ravnanja predsednika po smrti senatorja Johna McCaina (po pritisku največje organizacije veteranov je v ponedeljek popoldne vendarle izrekel nekaj besed v spomin nanj, zastavo v Beli hiši pa so ponovno spustili na pol droga). Čeprav so Mehika in ZDA dosegle soglasje o spremembi nekaterih ključnih točk severnoameriškega sporazuma o trgovanju brez carin (Nafta), je do podpisa novega dogovora še daleč.
Džentlemenski dogovor
Najprej morajo prepričati Kanado, da sprejme njun dogovor, česar ne bodo olajšale Trumpove grožnje Ottawi, da jo bodo izključili iz tristranskega sporazuma in uvedli 25-odstotne carine na pri njih izdelana vozila, če ne bodo sprejeli predlaganih popravkov. Ameriški predsednik je tip voditelja, ki vlada z grožnjami in agresivnim ravnanjem, toda v resnici ni jasno, ali Trump sploh lahko sprejme tak ukrep brez soglasja kongresa. Poleg tega so preskrbovalne verige tako prepletene, da bi to povzročilo hude težave tudi v ZDA.
Poudarki dogovora
Delovni dogovor med ZDA in Mehiko med drugim predvideva, da morajo v Severni Ameriki izdelati 75 odstotkov sestavnih delov avtomobilov (doslej 62,5 odstotka). Od 40 do 45 odstotkov sestavnih delov pa morajo izdelati delavci, ki zaslužijo vsaj 16 dolarjev na uro, kar je zmaga za sindikate v ZDA (in Kanadi), saj je povprečna plača v Mehiki manj kot tri dolarje na uro. V dogovoru ni več zahteve po avtomatskem koncu sporazuma v petih letih (kar je najbolj motilo Ottawo), ta naj bi zdaj veljal 16 let, pogajanja o podaljšanju naj bi začeli po šestih letih.
Delovni dogovor med ZDA in Mehiko med drugim predvideva, da morajo v Severni Ameriki izdelati 75 odstotkov sestavnih delov avtomobilov (doslej 62,5 odstotka). Od 40 do 45 odstotkov sestavnih delov pa morajo izdelati delavci, ki zaslužijo vsaj 16 dolarjev na uro, kar je zmaga za sindikate v ZDA (in Kanadi), saj je povprečna plača v Mehiki manj kot tri dolarje na uro. V dogovoru ni več zahteve po avtomatskem koncu sporazuma v petih letih (kar je najbolj motilo Ottawo), ta naj bi zdaj veljal 16 let, pogajanja o podaljšanju naj bi začeli po šestih letih.
Na to je opozoril tudi Jay Timmons, predsednik ameriške zveze proizvajalcev, ko se je zavzel za ohranitev tristranskega sporazuma. Podobno je na sodelovanje opozoril Peña Nieto, toda malo kasneje je mehiški zunanji minister Luis Videgaray Caso trdil, da se je Ciudad de México pripravljen z Washingtonom pogoditi tudi brez Kanadčanov. Ti so se kljub žalitvam odzvali spravljivo, zunanja ministrica Chrystia Freeland je včeraj prišla v Washington in se priključila pogajanjem, a pred tem opozorila, da bodo sprejeli samo dogovor, ki je »dober za Kanado in njen srednji razred«.
»Ponujam vam prisrčen objem,« je mehiški predsednik dejal ob koncu nenavadnega pogovora. FOTO: Reuters
Nick Anstett iz svetovalnega podjetja Albright Stonebridge Group sicer trdi, da naj bi Mehika in Kanada imeli »džentlemenski dogovor«, po katerem nobena država ne bo sama sklepala dogovora z ZDA brez druge. Vladi naj bi bili ves čas v stikih, tudi ko je Kanada zadnje tedne prekinila pogajanja. Peña Nieto naj bi po besedah Anstetta med pogovorom s Trumpom vztrajno ponavljal ime Nafta, čeprav želi predsednik ZDA sporazum preimenovati, in tako Kanadčanom pošiljal signal, da jih ne namerava pustiti na cedilu. Poleg tega imajo kanadski pogajalci precej več adutov v rokavu, kot jim Trump priznava. Kanada je največji izvozni trg za 36 od petdesetih ameriških zveznih držav. Grožnja s carinami na vozila pa je hudo majava, saj Kanada nima svojih blagovnih znamk in med drugim proizvaja avtomobile za Ford, GM in Chrysler, kar pomeni, da bi carine povišale cene za ameriške potrošnike in se zažrle v dobičke ameriških podjetij.
Slab poslovnež
Hitenje Mehike in ZDA poganja želja, da bi novi sporazum sprejeli do petka, saj bi Bela hiša tako imela dovolj časa, da o tem obvesti kongres in sproži 90-dnevni postopek za njegovo potrditev. Tako bi ga lahko podpisali pred decembrom, ko bo oblast v Mehiki prevzel novoizvoljeni predsednik Andrés Manuel López Obrador, precej trši sogovornik od svojega predhodnika. A se zatakne lahko že v ameriškem kongresu, saj je ta že v sedanjem sklicu previdnejši od Trumpa, po novembru pa se prav lahko zgodi, da bo desnica izgubila večino v poslanskem domu. Tudi mnogi republikanci, kot senator Orrin Hatch, ki vodi odbor za finance v zgornjem domu, podarjajo, da »mora končno sporazum vključevati Kanado«.
»Vedno znova nas osupne, kako slabo Trump, vse življenje poslovnež, razume posel,« ugotavlja kolumnist Bloomberga Joe Nocera. »Veseli smo, da se je Trump odmaknil od samomorilskega odhoda iz sporazuma Nafta, toda dosedanji podatki kažejo, da je novi dogovor slabši,« pa menijo v konservativnem Wall Street Journalu. Po njihovih besedah gre za strategijo ameriške vlade, s katero ta želi dogovor spraviti skozi kongres, hkrati pa zamajati mednarodne preskrbovalne poti.
