Tiskane izdaje
Rezultat majskih volitev v evropski parlament – konservativci so dobili 8,5 odstotka glasov – jim ni ravno v ponos, saj so pričakovali do 14-odstotno podporo, potem pa se odrezali najslabše v zgodovini pete republike, zato se je bil Wauquiez prisiljen umakniti. Za primerjavo: pred petimi leti je Zveza za ljudsko gibanje dobila 21-odstotno podporo. Notranjih napetosti je zaradi tega ogromno, brati je, da sta se izoblikovali dve struji, prva okrog generalne sekretarke Annie Genevard, ki se zavzema za to, da bi izbirali novo vodstvo komaj po lokalnih volitvah marca prihodnje leto, medtem ko se začasni predsednik Jean Leonetti zavzema za jesen, češ da nima smisla odlašati, saj da čez leto dni razmere ne bodo nič boljše kot zdaj. Temu pritrjujejo tudi v pristojnem strankarskem organu, sestavljenem iz pravnikov, zato lahko v stranki, ki jo je do avgusta 2016 vodil nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy, jeseni pričakujejo novo vodstvo.
Premalo karizme
Štiriinštiridesetletni Wauquiez kot predsednik – funkcijo je opravljal slabo leto in pol – ni znal potegniti iz vode stranke, tako ali drugače potapljajoče se v številne škandale (tudi največjih političnih karizmatikov, kot so Sarkozy, njegov nekdanji premier François Fillon, nekdanji minister Éric Woerth). S premalo politične avre mu ni uspelo prevetriti tradicionalne francoske desnice, ta pa potrebuje svež veter od fiaska leta 2012, ko je Sarkozyja na predsedniških volitvah premagal François Hollande, in sploh od leta 2017, ko se je predsedniški kandidat Fillon omadeževal s finančno afero, povezano s fiktivnim delom njegove žene Penelope. Nekateri verjamejo, da je Fillon uničil desnico. Paradoksalno je, so opozorili analitiki kot Geoffroy Didier v kolumni za Le Monde, »da Francija še ni bila tako desničarska, kot je danes, hkrati še ni tako malo volila desnice«.
Konservativci da se nočejo lotiti socialnih tem, ampak se še naprej izgubljajo v varčevalnem besednjaku, namesto da bi se ukvarjali z revščino, socialno neenakostjo, razlikami znotraj urbane in ruralne Francije, ne pa le med njima – torej s temami, na katere že mesece opozarjajo rumeni jopiči. Tudi ekologije desničarji ne prepoznajo, kot bi bilo treba, sploh pa je, kakor v marsikateri družbi po Evropi, nujno, da dohitijo sodoben čas in se bolj približajo navadnemu človeku. Konservativnost je lahko prav tako odprta, urbana, žlahtno sodobna, moderna ..., ne sme pa biti skorumpirana.
Volilni urnik
Volilni urnik v stranki Republikanci bo znan najpozneje do 14. julija, medtem ko naj bi bile do 13. avgusta vložene vse kandidature. Vsi pretendenti za prvi stolček morajo prej dobiti podpise vsaj petih odstotkov parlamentarcev iz vrst Republikancev, kar je 12 poslancev, hkrati mora s podpisi vsakega kandidata podpreti tudi odstotek (oziroma približno 700) članov. Francoska tradicionalna desnica je napol mrtva, za zdaj ni videti, kdo bi jo lahko oživil.
