Unija lahko izsili padec britanske vlade

Evropski in britanski pogajalci so po daljšem premoru znova sedli za skupno mizo, toda brez resnih pričakovanj, da bodo nova britanska pogajalska izhodišča odprla pot dogovoru o ključnih nerešenih vprašanjih.

Britanska vlada uradno še upa, da bo evropska stran pokazala dovolj fleksibilnosti in podprla njen predlog prihodnjih odnosov, s katerim bi država po brexitu ohranila tesne gospodarske vezi z Unijo, med drugim tako, da bi ostala del enotnega evropskega trga za blago (ne pa tudi za storitve). Previden optimizem Londona napaja predvsem dejstvo, da se čas za pogajanja izteka in da je verjetnost kaotičnega brexita brez dogovora osem mesecev pred napovedanim izstopom večja kot kadarkoli doslej.

Kljub temu so možnosti za preboj majhne. Glavni pogajalec evropske komisije Michel Barnier je prejšnji mesec opozoril britansko stran, da nova pogajalska izhodišča kršijo temeljna načela EU, med drugim zato, ker bi nekateri predlogi avtomatično postavili britanska podjetja v bolj konkurenčen položaj v primerjavi z evropskimi. Vztrajal je, da dogovor z Veliko Britanijo ne sme kršiti integritete enotnega evropskega trga in da bo Združeno kraljestvo moralo še popustiti, če bo v pogajanjih hotelo doseči želen napredek.

Politične omejitve

Težava britanske vlade je, da si popuščanja iz političnih razlogov ne more več privoščiti. Po odstopih zunanjega ministra Borisa Johnsona in ministra za brexit Davida Davisa se Theresa May sooča s čedalje večjimi pritiski v lastni stranki. Premierki so nekateri zavezniki v zadnjih tednih nakazali, da ni prostora za nove kompromise v pogajanjih z EU in da mora vlada, če Evropa ne bo sprejela njenih predlogov, začeti pripravljati državo na najhujši scenarij.

Nemalo evroskeptičnih torijcev je medtem obupalo nad premierko in njenimi načrti. Brexit, ki ga zagovarja vlada, bi po njihovem bil »izdaja« referendumskega izida, državo pa postavil v položaj, ki bi bil bistveno slabši od izstopa brez dogovora. Upor proti premierkinemu načrtu vodi vplivni poslanec Jacob Rees-Mogg, ki po poročanju Timesa pripravlja alternativni načrt za izstop iz EU. V njem naj bi predlagal sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med Unijo in Združenim kraljestvom, ki bi temeljil na kanadskem modelu. Če to ne bi bilo mogoče, bi država z Unijo po brexitu trgovala na podlagi pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

Po notranjih analizah britanske vlade bi Združeno kraljestvo v primeru izstopa brez dogovora utrpelo veliko gospodarsko škodo, toda Jacob Rees-Mogg in drugi evroskeptiki vztrajajo, da ti strahovi niso utemeljeni.

Vzporedna pogajanja

EU je v danem položaju soočena s samimi slabimi izbirami. Katerokoli potezo povleče, tvega nastanek še večjih težav. Nekateri analitiki so izrazili prepričanje, da bi morala Unija enostavno podpreti načrt Therese May, glede na to, da realno ne more pričakovati popuščanja Londona, ne da bi s tem izsilila padec konservativne vlade. Toda po drugi strani velik odpor do premierkinega načrta v njeni stranki postavlja pod vprašaj smisel pogajanj z vlado, ki ne bi zmogla spraviti morebitnega dogovora skozi parlament.

V tem kontekstu je treba razumeti tudi zavrnitev britanske ideje o tem, da bi pogajanjem o brexitu posvetili prihajajoč neuradni vrh voditeljev EU v Salzburgu, na katerem bi se lahko Theresa May neposredno pogajala s predstavniki vseh 27 držav, ne le z evropsko komisijo. Evropski uradniki po poročanju Guardiana o vzporednih pogajanjih namreč nočejo niti slišati.

To še ne pomeni, da je London obupal nad nagovarjanjem posameznih držav članic. Novi britanski zunanji minister Jeremy Hunt je med mini evropsko turnejo, v okviru katere je ta teden obiskal Finsko, Latvijo, Dansko in Nizozemsko, opozoril EU, naj spremeni svoj pogajalski pristop glede brexita oziroma tvega neuspeh.