Tiskane izdaje
Nekaj več kot osem mesecev pred izstopom Združenega kraljestva iz EU še še vedno ni jasno, ali bo evropskim in britanskim pogajalcem v tesnih časovnih rokih uspelo doseči dovolj napredka pri odprtih vprašanjih, da se bosta obe strani izognili nepredvidljivim posledicam kaotičnega brexita. Verjetnost, da dogovora o irski meji in o prihodnjih odnosih ne bosta mogli doseči, je neprijetno visoka. Opozorila o nujnosti priprave na najslabši scenarij se tako čedalje bolj množijo, hkrati pa narašča tudi število ugibanj o tem, ali bi bilo brexit še vedno mogoče zaustaviti.
Upanje umre zadnje
Izidi raziskav javnega mnenja na Otoku nasprotnike izstopa države iz EU navdajajo z upanjem, da vse morda še ni izgubljeno. Na referendumu pred dvema letoma je izstop iz Unije podprlo 52 odstotkov volivcev, proti jih je glasovalo 48. Toda prejšnji teden je obsežna raziskava inštituta YouGov pokazala, da se je javno mnenje v zadnjem času obrnilo na glavo in da bi danes večina oziroma 53 odstotkov vprašanih glasovalo za obstanek države v EU. Poleg tega se je prvič zgodilo, da je večina vprašanih izrazila željo po odločanju o pogojih izstopa iz Unije oziroma o končnem dogovoru na novem referendumu. Avtorji še ene obsežne analize, konec tedna objavljene v časniku Observer, so medtem zatrdili, da v stotih volilnih okrožjih, ki so junija 2016 podprla brexit, večina volivcev danes zagovarja obstanek države v EU.
Kljub tem premikom v javnem mnenju, razlike med zagovorniki in nasprotniki brexita ostajajo izrazito majhne. Po besedah profesorja Johna Curticea, vodilne britanske avtoritete pri raziskovanju javnega mnenja, otoška javnost pri vprašanju brexita ostaja enakomerno razdeljena. Povprečje javnomnenjskih anket, opravljenih v zadnjih treh mesecih, kaže, da bi danes 52 odstotkov Britancev glasovalo za obstanek v EU, medtem ko bi jih 48 še vedno podprlo brexit. »Slika je torej stabilna, čeprav spreminja odločitev iz leta 2016,« je Curtice zapisal v komentarju za BBC.
Legitimen politični cilj?
Kljub temu, da drugi referendum več kot očitno ne bi prinesel bolj jasnega izida kot prejšnji, ampak bi kvečjemu izrazito omajal zaupanje Britancev v njihov demokratični sistem, nasprotniki brexita v tako imenovanem ljudskem referendumu še vseeno vidijo povsem legitimen politični cilj. »Svet se je spremenil. Popolnoma razumno bi bilo ljudi še enkrat vprašati, ali želijo nadaljevati s tem ali pa morda ostati v EU in jo spremeniti od znotraj,« je v intervjuju za Sky v nedeljo poudaril vodja liberalnih demokratov
Vince Cable, edine vsedržavne stranke v britanskem parlamentu, ki uradno nasprotuje brexitu.
Pred njimi je vsekakor težka, v nekaterih pogledih neizvedljiva naloga. Razpis novega referenduma, ki bi učinkovito razveljavil rezultat prejšnjega, bi namreč morala najprej odobriti vlada, nato pa še britanski parlament. V dveh največjih parlamentarnih strankah, konservativni in laburistični, podpore za takšen korak ni in jo po vsej verjetnosti tudi ne bo.
Tako po evropski kot britanski zakonodaji je proces izstopanja iz EU nepovraten. Z britansko uveljavitvijo 50. člena lizbonske pogodbe je začel teči dveletni rok, po izteku katerega Združeno kraljestvo uradno ne bo več članica EU. Kakršno koli podaljšanje roka za pogajanja oziroma prošnjo za zaustavitev izstopnega procesa bi moralo odobriti vseh 27 držav članic Unije, kar je malo verjetno. Hkrati tudi ni jasno, ali bi Združeno kraljestvo pod enakimi pogoji sploh še želele sprejeti nazaj v evropski klub. Predpostavka, da bi bilo po novem referendumu spet lahko vse tako kot po starem, je tako naivna.
