V Nemčiji ostreje proti sovraštvu na spletu

Nemška pravosodna ministrica Christine Lambrecht je ta teden predstavila osnutek novega zakona za boj proti desnemu ekstremizmu in širjenju sovraštva na spletu. Novi zakon je ministrica napovedala v začetku oktobra, po napadu desničarskega skrajneža na jude pred sinagogo v Halleju, poroča danes nemški časopis Die Welt.

Osnutek zakona pravzaprav ni samostojen zakon v pravem pomenu besede, ampak je skupek sprememb že obstoječih zakonov. Tako bo nemški parlament, če bo zakon sprejel, z njim dopolnil in deloma spremenil nemški kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku, zakon o zveznem kriminalističnem uradu, zakon o telekomunikacijskih medijih in dve leti star zakon o izboljšanju pravne varnosti na socialnih omrežjih (tako imenovani zakon NetzDG). Kdor na spletu hujska in grozi, ga bodo po sprejetju tega zakona bolj trdo in učinkoviteje spremljali in tudi zakonsko preganjali, pravijo na nemškem pravosodnem ministrstvu.


 

Spletne platforme bodo morale prijavljati sporne vsebine

Bistvena novost, ki jih te spremembe uvajajo, je obveza spletnih platform z več kot dvema milijonoma uporabnikov, da zveznemu kriminalističnemu uradu prijavijo vsako sporno vsebino – gre predvsem za razširjen pojem groženj in hujskanja – in na zahtevo organov pregona sporočijo tudi podatke, s katerimi bodo ti organi lahko dostopali do računov avtorjev teh spornih vsebin brez njihove vednosti. 
 

Ne le brisanje vsebin, odslej tudi kazenski pregon

Zakon NetzDG, ki uporabnikom družbenih omrežij omogoča prijavljanje spornih vsebin in spletnim platformam nalaga njihovo presojo in brisanje, če so vsebine res spoznane za sporne, je namreč po mnenju ministrice Lambrechtove opravil samo polovico dela v boju proti spletnemu širjenju sovraštva in groženj. Za avtorje spornih vsebin namreč ta zakon ne prinaša pravnih posledic ali kazenskega pregona, edina posledica je brisanje vsebine ali kvečjemu zaprtje računa najhujšim kršiteljem. Z brisanjem vsebin pa je zakon celo otežil delo organom pregona, ki so hoteli sprožiti preiskavo proti resnejšim storilcem ali takšnim, ki so svoje spletne besedne grožnje spremenili v dejanja. 

Novi zakon prinaša kazenski pregon ne samo za tiste, ki grozijo s smrtjo, ampak tudi za tiste, ki grozijo s telesnimi poškodbami ali poškodbami stvari. Ker v Nemčiji po tem, ko bo zakon začel veljati, pričakujejo pravo poplavo prijav in postopkov, predvidevajo kadrovsko okrepitev zveznega kriminalističnega urada z okrog tristo novimi zaposlenimi, kritiki pa opozarjajo, da bi bile potrebne okrepitve tudi pri deželnih preiskovalnih organih in sodiščih, ki bodo takšne primere obravnavali.