Tiskane izdaje
Tako bi se lahko zgodilo, da bi evropske države obnovile nekoč legendarno mrežo hitrih luksuznih vlakov TransEuropExpress (TEE), ki je na območju nekdanje Evropske gospodarske skupnosti, Švice in Avstrije delovala tri desetletja, od 1957 do 1987. Šlo je za vlake, ki so proti koncu delovanja mreže vozili s hitrostmi do dvesto kilometrov na uro, imeli so samo klimatizirane vagone prvega razreda, vagone s panoramsko stekleno streho, bar, jedilni vagon in celo pisarniške prostore za potujoče poslovneže. Za te vlake so bile obvezne rezervacije in so bili dražji od običajnih vlakov. Po letu 1987 jih je izpodrinila manj ekskluzivna in luksuzna mreža vlakov EuroCity.
Ob začetku delovanja mreže TEE so države izdajale takšne propagandne brošure. FOTO: Arhiv Traspress NZ
Več železniškega prometa za manj izpustov
Ker v časih boja proti podnebnim spremembam krajši letalski poleti niso več pretirano zaželeni, je morda res napočil čas, da evropske države obnovijo koncept nekdanje železniške mreže TEE, pišejo v Spieglu. Poleg tega se v večini držav Unije strinjajo, da je treba železniški promet med temi državami bolje uskladiti in povezati.
V razmišljanja o novi mreži hitrih vlakov so že vključene nemške železnice, ki so še vedno lastnica blagovne znamke TEE, zelo verjetno pa je, da bi del mreže postali nočni spalni vlaki. Kratkoročno bi takšni vlaki lahko najprej vozili na progi od Pariza prek Bruslja, Kölna in Berlina do Varšave, druga smer pa bi lahko peljala od Amsterdama prek Kölna in Basla do Rima. Tretja smer prve stopnje razvoja mreže bi lahko bila od Berlina čez Francijo do Barcelone. V drugem koraku naj bi nastale povezave med Stockholmom in Münchnom ter med Berlinom in Rimom. A za to bo treba najprej uresničiti velike transevropske infrastrukturne projekte.
