Tiskane izdaje
Po nekaterih scenarijih bi lahko v avtomobilski industriji, če bo ta množično prešla na proizvodnjo električnih vozil, v prihodnjih letih zaprli kar 120.000 delovnih mest. Volkswagen, ki je napovedal ambiciozno e-strategijo, jih po sedanjih načrtih namerava zapreti 8000. V sindikatu zato od vlade zahtevajo, da načrtovano prestrukturiranje sofinancira. V sindikatu predlagajo podoben ukrep, kot ga je nemška vlada že uvedla za zaščito delovnih mest v avtomobilski panogi v zadnji krizi. V sindikatu poudarjajo, da so bili učinki ukrepa zelo pozitivni in da bi zato morali podobno ravnati tudi tokrat. Še več, ker je pričakovati daljše krizno obdobje, bi morala država ukrep sprejeti za daljši čas, sofinanciranje pa vezati na dodatna izobraževanja zaposlenih.
Spomnimo, podoben ukrep sofinanciranja krajšega delovnega časa je med krizo uvedla tudi Slovenija. Njegov namen pa je bil preprečiti (pre)velik skok brezposelnosti. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) konkretnega podatka o tem, koliko več brezposelnih bi imeli brez ukrepa, nimajo. Podatka nismo našli niti za Nemčijo. Je pa Nemčijo ta politika samo leta 2009 stala več kot deset milijard evrov.
Iz predloga IG Metall je razbrati, da so v sindikatu prepričani, da bo ob končanem prestrukturiranju v avtomobilski panogi enako število delovnih mest kot danes. Ukrep torej vidijo zgolj kot premostitev začasnega padca v proizvodnji. A vprašanje je, ali so ta pričakovanja realna. Kriza iz leta 2008 in današnje težave avtomobilske industrije imajo drugačen predznak. Leta 2008 je panogo prizadela globalna kriza in pričakovati je bilo, da se bo povpraševanje po avtomobilih z okrevanjem vrnilo na prejšnjo raven. Tokrat pa se industrija, poleg padca povpraševanja, srečuje predvsem s tehnološko krizo in avtomatizacijo, ki obe napovedujeta manjšo potrebo po delavcih.
Študija Inštituta za trg dela in raziskave poklicev (IAB) na temo e-mobilnosti v Nemčiji kaže, da bo v avtomobilski industriji čez 10 do 15 let zaposlenih do 120.000 ljudi manj kot danes. Raziskovalci so pri tem upoštevali vrsto predpostavk, o katerih seveda nihče ne ve, ali se bodo uresničile. Po njihovem naj bi na primer električni avtomobili leta 2035 v Nemčiji zasedali 23 odstotkov celotnega trga. Trenutno Nemčija na leto proizvede nekaj manj kot 100.000 električnih vozil, od katerih jih tri četrtine izvozi. Delež električnih vozil na trgu je kljub rasti še vedno izjemno skromen.
Vzrok za to, da je po koncu prestrukturiranja v avtomobilski panogi pričakovati manj delovnih mest, tiči v dejstvu, da električna vozila potrebujejo precej manj sestavnih delov kot avtomobili z bencinskim ali dizelskim motorjem. Ključna pri vsem skupaj pa je baterija, ki po podatkih IAB predstavlja 40 odstotkov dodane vrednosti električnega avtomobila. In te nemška avtomobilska industrija za zdaj uvaža iz tujine, predvsem iz Kitajske in Južne Koreje. Čez tri leta naj bi se to spremenilo, saj je Volkswagen napovedal gradnjo lastne tovarne za izdelavo baterij. Tega raziskovalci v svojo analizo niso vključili, a kljub temu si ni težko predstavljati, da s proizvodnjo baterij ne bo mogoče nadomestiti 120.000 delovnih mest. Poleg tega v skupini, ki se pod okriljem vlade ubada z e-mobilnostjo, ugotavljajo, da je trg baterij za električna vozila trenutno močno zasičen in je zato vstop nanj izjemno zahteven. Upanje vidijo le, če bo nemška avtomobilska industrija na trg vstopila z baterijami nove generacije in si tako izborila konkurenčne prednosti na trgu.
Volkswagen namerava zapreti 8000 delovnih mest.
Električni avtomobili leta 2035 v Nemčiji zasedali 23 odstotkov celotnega trga.
Delež električnih vozil na trgu je kljub rasti še vedno izjemno skromen.
Električni avtomobili leta 2035 v Nemčiji zasedali 23 odstotkov celotnega trga.
Delež električnih vozil na trgu je kljub rasti še vedno izjemno skromen.
