Predlagane reforme med drugim vključujejo privatizacijo telekomunikacij, zmanjšanje ministrskih resorjev ter znižanje plač nekdanjih in sedanjih predsednikov, poslancev in ministrov za polovico. Proračun za leto 2020 predvideva zmanjšanje javnega dolga – Libanon je ena od najbolj zadolženih držav na svetu – na 0,6 odstotka BDP.
Neprepričljivi predlagani ukrepi?
Nad gospodarskim stanjem Libanona razočarani prebivalci so se na ulice odpravili v četrtek po predlogu obdavčitve klicev preko aplikacij za sporočanje, denimo WhatsAppa. Čeprav je vlada umaknila sporen predlog, so bila zborovanja v nedeljo, na katerih so protestniki zahtevali Haririjev odstop, najmnožičnejša v štirih dneh protestov. Večja mesta po državi so tako rekoč obstala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Mnogih protestnikov današnja novica o svežnju reform ni prepričala. »Ukinitev davkov ni dovolj. Hočemo, da odgovarjajo za korupcijo. Hočemo nazaj svoj denar,« je po navedbah AFP izjavil eden od udeležencev protesta. Po podatkih Svetovne banke pod pragom revščine živi več kot četrtina libanonskega prebivalstva. Korupcija prav tako predstavlja velik problem v državi – Libanon se je na indeksu zaznave korupcije nevladne organizacije Transparency International lani uvrstil na 138. mesto med 180 državami.