Predsednik države Alexander Van der Bellen bo moral mandat za sestavo nove vlade spet ponuditi prejšnjemu kanclerju Kurzu. Ta bo imel več možnosti: od nekdanje velike koalicije s socialdemokrati, do povezave z Zelenimi in Neosom. A če bo poslušal glas ljudstva, med katerim si jih skoraj 30 odstotkov želi vladavino prejšnje koalicije, bo v vlado spet povabil svobodnjake.
Ibizagate in »Old Schredderhand«
Ko se je sredi maja na spletnih straneh nemških medijev Spiegel in Süddeutsche Zeitung pojavil na Ibizi tajno posnet videoposnetek, na katerem sta tedanji voditelj svobodnjakov in podpredsednik zvezne vlade Heinz-Christian Strache ter vodja poslanske skupine njegove stranke Johann Gudenus za mizo, na kateri je poleg šampanjca, vodke in redbulla ležal kupček kokaina, tik pred prejšnjimi volitvami ponujala nespodobne politične usluge lažni ruski oligarhinji, so to razglasili za enega od največjih političnih škandalov v zgodovini druge republike.
Afera Ibiza je bila primerljiva le še z razkritjem nacistične preteklosti predsedniškega kandidata in nekdanjega generalnega sekretarja Združenih narodov Kurta Waldheima sredi osemdesetih prejšnjega stoletja.Zdi se, da je bil tudi učinek obeh škandalov na avstrijske volivce podoben. Tako kot so junija 1986 Avstrijci kljubovalno izvolili Waldheima za predsednika, tako tudi zdaj »Ibizagate« ni povzročila škode tistim, ki jih je sprva odnesla z oblasti.
Ljudska stranka prejšnjega kanclerja Sebastiana Kurza, ki je dobil nezaupnico, se je tokrat odrezala še bolje kakor na predčasnih volitvah leta 2017, ki jih je takrat sam izsilil, povedel »prenovljeno« stranko v prepričljivo zmago in z 31 leti postal najmlajši voditelj države na svetu. Kurzu ni škodila tudi afera, ki so jo po znanem liku pisatelja Karla Maya poimenovali »Old Schredderhand«. Takoj po izbruhu škandala Ibiza in še pred izglasovano nezaupnico vladi Sebastiana Kurza so namreč zalotili vladnega uslužbenca, ki je pod lažnim imenom v zasebni družbi uničeval vladne tiskalniške pomnilnike, katerih vsebina še zdaj ni znana. Privrženci ljudske stranke so verjeli Kurzu, da je to običajen postopek očiščevanja vladnih dokumentov.
Svobodnjaki kot žrtve
Veliko volivcev pobegnilo k zelenim
Tudi glavni igralci v aferi Ibiza so jo doslej poceni odnesli. Junaka sta zapustila politično prizorišče, vodenje svobodnjakov pa je prevzel prejšnji prometni minister Norbert Hofer, ki se je kot kandidat stranke zelo dobro odrezal na zadnjih predsedniških volitvah.
Tako kot Kurzu se je tudi svobodnjakom uspelo predstaviti privržencem kot žrtve politične pasti, ki so jim jo nastavili politični nasprotniki. Njihove priljubljenosti ni pretirano zmanjšal niti še en škandal, ki je izbruhnil tik pred volitvami. Po poročanju avstrijskih medijev so proti Stracheju začeli uradno preiskavo zaradi utemeljenega suma, da je nezakonito več let jemal denar iz strankine blagajne. »To so umazane in izmišljene laži kriminalne združbe, ki že leta deluje proti meni,« se je na družbenem omrežju odzval Strache.
Svobodnjaki so v primerjavi s prejšnjim glasovanjem res izgubili 10 odstotkov volivcev, ki so tokrat večinoma prestopili k ljudski stranki. A paradoks je v tem, da je njihov padec skorajda primerljiv z usodo socialdemokratov, ki so pred volitvami leta 2017 še vladali državi, od takrat naprej pa jim priljubljenost vztrajno pada. Tokrat je veliko volivcev prebegnilo k zelenim, ki pred dvema letoma niso prestopili volilnega praga, zdaj pa so spet četrta najmočnejša avstrijska politična stranka.