Bruselj – Dve veliki temi, migracijsko vprašanje in vladavina prava, sta se v zadnjih dneh skupaj znašli na dnevnem redu bruseljske politike. Druga je tesno povezana s sedemletnim proračunom EU in načrtom za okrevanje, ki pa še vedno nista pod streho.
Predsedniki vlad treh držav Višegrajske skupine (od četverice je manjkal slovaški premier Igor Matovič) po obisku pri predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen so pokazali, da niso zadovoljni s predlogom migracijskega pakta. A o vladavini prava raje sploh niso govorili. Že v torek je bilo na zasedanju ministrov za evropske zadeve ugotovljeno, da se bodo postopki proti Madžarski in Poljski po 7. členu (tveganje kršitev vrednot EU) nadaljevali. Poleg tega bo kmalu predstavljeno prvo letno poročilo evropske komisije o stanju pravne države v EU. To za obe državi gotovo ne bo pozitivno.
Preberite še: Srednja Evropa pričakuje več razumevanja z Zahoda
Na prelomnem vrhu EU julija, ko so voditelji dosegli kompromis o proračunu in načrtu za okrevanje (skupaj sta vredna več kot 1800 milijard evrov), so glede pogojevanja izplačil s spoštovanjem pravne države sprejeli formulacijo, ki ni stoodstotno jasna in dopušča prostor za različne razlage. Del članic želi, da bi obveljala splošna omejitev: izplačila bi bila lahko prekinjena, če bi država članica kršila splošno načelo. Po drugi strani bi bila višegrajska četverica pripravljena sprejeti pogojevanje z zlorabami evropskega denarja, ki mora že tako veljati za vse.
Tudi Ursula von der Leyen je v svojem govoru prejšnji teden govorila le o omejevanju v ožjem smislu (prevare, korupcija, konflikt interesov). Splošnega pogojevanja z delovanjem pravne države ni omenila. V Budimpešti in Varšavi zahtevajo, da bi morali najprej sprejeti njihovo zadovoljivo rešitev glede pogojevanja izplačil. Šele ko bo sprejeta, bodo ratificirali odločitev o zvišanju zgornje meje lastnih virov EU na dva odstotka BND. To je nujno, da bi se evropska komisija sploh zadolžila za financiranje 750-milijardnega načrta za okrevanje.
Preberite še reportažo iz Lezbosa: Novi kamp niti slučajno ne bo le začasna rešitev
Velike proevropske skupine v evropskem parlamentu zahtevajo jasno pogojevanje vladavine prava z izplačili. Zaplet je velik zalogaj za nemško predsedstvo svetu EU, ki mora z državami članicami pripraviti kompromis, sprejemljiv za vse. Nezanemarljiv dejavnik je časovni pritisk. Da bi prizadete države članice – pandemija je gospodarsko najbolj udarila po južnih državah – lahko čim hitreje dobile denar za projekte za okrevanje, mora biti sveženj čim prej sprejet. Največja neto prejemnica iz proračuna je Poljska, tudi Madžarska je med državami članicami, ki iz blagajne EU dobivajo največ.
Kar zadeva migracije in predlagani pakt, je madžarski premier Viktor Orbán po pogovorih v bruseljski palači Berlaymont zatrdil, da »kvota po katerikoli razlagi ostaja kvota«. Če bi obveljala njegova logika, EU ne bi smela upravljati migracij (kar da predvideva predlagani sveženj), temveč ustavljati migrante. Tudi češki premier Andrej Babiš se je zavzel za tako imenovane hotspote (centre za obravnavo beguncev in migrantov) zunaj Evrope. Predlog Bruslja predvideva obvezno solidarnost s premeščanjem, odgovornostjo za vrnitev migranta ali pomočjo na terenu. Nedvoumnega višegrajskega zavračanja pakta ni bilo zaznati.