Svetovne tegobe na bruseljskem odru

Bruselj – Za Evropsko unijo je zunanjepolitično delovanje vedno kočljivo, saj države članice vstopajo v bruseljske razprave na najvišji ravni z različnimi interesi. Najbolj žgočim temam, Belorusiji, Kitajski in Turčiji, so se posvetili prvi dan izrednega vrha EU.

Vrh je bil predstavljen za teden dni, ker je predsednik evropskega sveta Charles Michel moral v samoizolacijo. Tako se je reševanje blokade, povezane z uvajanjem sankcij proti beloruskim predstavnikom, vpletenim v volilno prevaro in nasilje nad protestniki, še bolj zavleklo. Konkretni odločitvi o ukrepih se je postavljala po robu uradna Nikozija, ki ni bila zadovoljna z delovanjem Unije proti Turčiji. Ciper je skupaj z Grčijo zahteval odločnejše ukrepe proti Ankari v zvezi s spornim iskanjem plina in nafte v vzhodnem Sredozemlju.

Kako se postaviti glede Turčije, ki se je pod predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom povsem odmaknila od evropske poti, je eno od dolgoletnih vprašanj. Avstrija, denimo, zahteva uradno končanje (že tako boj ali manj zamrznjenih) pristopnih pogajanj in sprejetje sankcij kot odziv na zadnje dogodke. To, kar počne Turčija v vodah pod tujo suverenostjo, je po besedah kanclerja Sebastiana Kurza jasna kršitev mednarodnega prava na škodo Cipra in Grčije. Opozoril je še na nesprejemljivo politiko Turčije, ki da izrablja migrante kot orožje proti Evropi.

Kanclerka Angela Merkel je na drugi strani nastopila z bolj spravljivimi toni. Ne glede na razlike da bi morali imeti konstruktivne odnose z Ankaro, ki je partnerica v Natu in s katero smo medsebojno odvisni pri begunskem vprašanju. Pri razreševanju napetosti v vzhodnem Sredozemlju in Egejskem morju stavi na diplomacijo. Ponoči so se voditelji držav članic strinjali o vpeljavi sankcij proti okoli 40 posameznikom iz Belorusije, Aleksandra Lukašenka pa ni med njimi.


 

​Odnosi s Pekingom

Velika tema je Kitajska. Unija si želi, da bi Peking prevzel večjo odgovornost za ukvarjanje s svetovnimi izzivi, zlasti z ambicioznejšimi podnebnimi cilji skladno s pariškim sporazumom, biotsko raznovrstnostjo in podporo multilateralnemu odzivu na covid-19. V odnosih s Kitajsko že tako igra veliko vlogo priprava investicijskega sporazuma, ki naj bi bil pod streho do konca leta. O zastrupitvi Alekseja Navalnega od Ruske federacije pričakujejo polno sodelovanje z organizacijo za prepoved jedrskega orožja.

Premier Janez Janša je ob prihodu povedal, da na vrhu EU pričakuje solidarnost z Grčijo, Ciprom in beloruskimi državljani pri podpori njihovim demokratičnim težnjam. »EU ima na voljo ukrepe iz mehke moči in gospodarske sankcije,« je ocenil. Pravilno izbrani in pravilno časovno razporejeni da lahko imajo velik učinek. O boljši pripravljenosti EU na krize je ocenil, da bi morali proizvodne zmogljivosti locirati v Evropi in sestaviti seznam ključnih produktov (denimo umetna inteligenca, komunikacije in medicinska oprema), pri katerih ne bi smeli biti odvisni od drugih.

Danes bodo v ospredju vrha gospodarske teme, predvsem digitalna tranzicija in industrijska strategija. Na kratko naj bi se lotili brexita. Najbolj žgočih evropskih tem, povezanih s proračunom, financiranjem okrevanja in vladavino prava, uradno ni na dnevnem redu.