Vlada pripravlja reformo, Francozi napovedujejo ulico

Pokojninska reforma v Franciji: Macronisti naj bi uvedli univerzalni sistem po točkah in odpravili celo vrsto posebnih režimov

Objavljeno
13. november 2019 10.10
Posodobljeno
13. november 2019 14.35
Rumeni jopič Foto Reuters
Namen je menda dober: ker staro ne deluje več, je treba preiti v »sistem, ki bo preprostejši in pravičnejši za vse«. Zato so se macronisti odločili, da bodo izpeljali pokojninsko reformo, pri čemer so manj premočrtni, kot jim očitajo nasprotniki, saj z njo previdno odlašajo in so pragmatično odprli javno debato. Počez skepse vseeno ni malo, češ, novosti, ki jih hočejo v celoti uvesti do leta 2025, ne bodo civilizacijsko dobrodejne.


Macronizmu gotovo ni mogoče očitati nedoslednosti. Predsednik Emmanuel Macron je že med predvolilno kampanjo napovedal, da bo s temeljitimi reformami prevetril Francijo ter tako poskrbel tudi za univerzalni pokojninski sistem in naredil konec 42 režimom, specifičnim in avtonomnim po profesijah, kolikor jih obstaja sedaj. Francija naj bi prešla na točkovni sistem, po katerem, zapisano poenostavljeno, »vsak vplačani evro prinaša enake pravice, ne glede na to, kdaj je bil vplačan, in ne glede na status tistega, ki ga je vplačal«. Čeprav je še veliko odprtega in naj ne bi posegli v višino sedanjih pokojnin, niti močno premaknili starostne meje (z aktualnih 62 na 63, morda 64 let), je tema nadvse občutljiva, zato: medtem ko francoska vlada previdno pripravlja pokojninsko reformo, Francozi čedalje glasneje napovedujejo ulico.

image
Bolj ko se bliža čas začetka pokojninske reforme, več je med ljudmi nervoznega strahu pred neznanim, veliki sindikati pa že za december napovedujejo stavko. Foto Mimi Podkrižnik


Da bi bilo socialnega vznemirjanja čim manj, se je vlada odločila za pogajanja (do decembra) s socialnimi partnerji, v duhu nedavne nacionalne razprave, ki so jo odprli zaradi gibanja rumenih jopičev, pa bodo do konca leta potekala tudi trimesečna državljanska posvetovanja; organizirajo jih tako na javnih srečanjih kakor na spletnih platformah. Naj vladajoča politika še tako vnaprej pomirja – češ, spremembe ne bodo drastično takojšnje, ampak jih bodo od leta 2025 vpeljevali zlagoma, tudi petnajst let in skozi alternativne scenarije z zamikom, polno pa da bo zadela šele generacijo, rojeno leta 1963 – so v sindikalnih centralah javnih prevoznikov RATP v pariški regiji in nacionalne železnice SNCF za 5. december napovedali »neomejeno stavko«. Kot opozarjajo, bodo branili dosedanji režim upokojevanja.


Skoraj polovica Francozov je proti


Potem ko so macronisti napovedali spremembe pri upokojevanju že ob nastopu mandata – septembra 2017 je bil za visokega komisarja za reformo imenovan Jean-Paul Delevoye, čigar naloga je poskrbeti za glavne zakonske smernice in odpraviti občutek »nepravičnosti med Francozi« – vlada nekako ves čas odlaša s potezo. Pričakovati jo je bilo že sredi lanskega leta, ko pa je Delevoye julija letos končno predstavil priporočila za nov zakonski predlog, so za mejnik, ko naj bi o njem glasovali v narodni skupščini, postavili poletje 2020.

Francija naj bi prešla na točkovni sistem, po katerem bi »vsak vplačani evro prinašal enake pravice«.
S spremembami naj ne bi močno premaknili starostne meje – z aktualnih 62 na 63, morda 64 let.
Vladajoča politika pomirja, a so v sindikalnih centralah za 5. december že napovedali »neomejeno stavko«.
Kot opozarjajo, bodo branili dosedanji režim upokojevanja.


Sem in tja »tipanja« javnomnenjskega razpoloženja je medtem precej, a če se Delevoye javno zavzema za polno starostno upokojevanje pri 64 letih, je predsednik Macron, med drugim, že izjavil, da se bo treba o delovni dobi sporazumeti s socialnimi partnerji, kakor bo nujno poskrbeti, da ne bodo imeli v nobenem poklicu občutka, da so kaznovani, denimo bolnišnično osebje, kot so negovalke, medicinske sestre in tehniki. Kljub obljubam, da bo enoten sistem po točkah boljša in ne slabša rešitev, kajti razlik med poklici ter zasebnim in javnim sektorjem ne bo več, po nedavni raziskavi Elabe za Les Echos skoraj vsak drugi Francoz (oziroma 47 odstotkov) nasprotuje reformi, medtem ko ji je naklonjenih le 29 odstotkov. Nasprotovanja in zadržkov je iz meseca v mesec več (iz oktobra v november za štiri odstotke) ter posebno med delovno aktivnimi od 25. do 49. leta starosti.

Več ko je politično-medijskih besed in bližje ko je ukrep, več je med ljudmi nervoznega strahu pred neznanim. Kar pa zadeva stališče socialnih partnerjev do priporočil Jean-Paula Delevoya: ti so precej razdeljeni. Medtem ko so v sindikatih po večini kritični, čeprav ne vsi, so delodajalci na splošno reformi naklonjeni, a čakajo na dopolnilna in natančnejša pojasnila.

 

Revolucija v besedah in dejanjih


Emmanuel Macron je predvolilno napisal knjigo Revolucija in ekonomsko-socialni prevrat napovedal tudi v praksi. V dobro mu je šteti, da pri tem posluša tudi ulico – in jo je povabil k razpravi. Čedalje glasnejša, kot je, mu niti ne preostane drugega, kakor da jo tudi sliši.

Po spremembah naj bi veljala enaka pravila za zaposlene v javnem in zasebnem sektorju


Z univerzalnim točkovnim sistemom naj bi zamenjali 42 pokojninskih režimov, kolikor jih obstaja sedaj, kar pomeni, da bodo enaka pravila veljala tako za zaposlene v javnem in zasebnem sektorju kakor za zaposlene v svobodnih poklicih, kmete in druge. Številni posebni režimi – denimo za ljudi, ki delajo na železnici ali v javnem prometu – bodo torej odpravljeni.

Po sistemu, ki se napoveduje, bo vsak delovni dan prinašal točke, pri izračunavanju pokojnine pa bodo, kot razlagajo pri Les Echos, upoštevali celo delovno dobo in ne le 25 najboljših let, kar velja sedaj za zasebni sektor, oziroma zadnjih šest mesecev, kar upoštevajo v javnem sektorju. Zaposleni v zasebnem sektorju, po posebnih režimih in javni uslužbenci bodo v pokojninsko blagajno vplačevali 28,12 odstotka bruto plače, od tega naj bi 60 odstotkov prispevalo podjetje in 40 odstotkov zaposleni.

Zavarovanci bodo lahko, kot je predvolilno obljubil predsednik Emmanuel Macron, tudi od leta 2025 v pokoj svobodno odhajali pri 62 letih, vendar naj bi za vzdržnost sistema delali še nekoliko dlje, za polno starostno upokojevanje (brez malusov) do 63. ali 64. leta. Univerzalni sistem naj bi za vse, ki so v aktivni dobi prejemali nizke dohodke, zagotavljal minimalno pokojnino v višini 85 odstotkov neto minimalne plače. Zdaj je delež 81-odstoten za zaposlene oziroma 75-odstoten za kmete. Nekaterih beneficiranih poklicev v javnem sektorju ne bo več, zato pa naj bi tudi po reformi prej odhajali v pokoj zaposleni v vojski in na nevarnih uradnih misijah.

 
Z univerzalnim točkovnim sistemom naj bi zamenjali 42 pokojninskih režimov, kolikor jih obstaja sedaj, kar pomeni, da bodo enaka pravila veljala tako za zaposlene v javnem in zasebnem sektorju kakor tudi za zaposlene v svobodnih poklicih, kmete in druge.